Petek, 15. 10. 2021, 6.00
8 mesecev, 3 tedne
Belokranjska kmetija, ki jo "poznamo" skoraj vsi v Sloveniji
Le 15 kilometrov stran od skrivnostnega Kostela vzdolž reke Kolpe leži ekološka kmetija Konda, obdana s travniki in sadovnjaki, kjer lahko gostje uživajo v prelepi naravi in preizkusijo vse domače dobrote, ki jih zanje in za svojo družino pripravljata Ivan in Helena Konda. Na kmetiji, kjer prisegajo na avtohtono pasmo ovac, pridelujejo vrsto ekoloških izdelkov iz ovčjega mleka, pečejo več vrst kruha iz doma pridelanega žita, ponujajo tudi ovčje in goveje meso ter druge domače dobrote. Goste, ki pri njih prenočijo v sobah ali avtokampu, razvajajo z doma pridelano ekološko hrano.
Na ekološki kmetiji Konda svoje živali hranijo z dokrmljevanjem. Uživajo seno, travo in dodatek žit, ki jih prav tako pridelajo sami.
Ugodna geografska lega kmetije Konda ob reki Kolpi na nadmorski višini 160 metrov jim omogoča rejo mlečnih ovac in predelavo mleka v številne mlečne izdelke. Včasih je na kmetiji med drugim obratoval tudi mlin, ki pa so ga predniki zdajšnjih lastnikov opustili. "Imeli smo kmetijo z mlinom, ki vsaj 30 let ni delal. Potem se je mlinarstvo opustilo, ker se je veliko ljudi odselilo in ni bilo možnosti preživljanja s to dejavnostjo. Starši so se še naprej morali znajti z neintenzivno kmetijo, da so lahko preživeli," je povedal Ivan Konda, ki je kmetijo usmeril v pridelavo ovčjega mleka.
Ovce so imeli že od nekdaj pri hiši, potem pa je Ivan okrog leta 1988 začel povečevati čredo mesnih ovac in ko mu je uspelo vzrediti cel trop – dobrih 100 ovac – je ugotovil, da se od tega ne bo dalo preživeti, saj so cene po letu 1990 preveč padle, zato se je odločil za vzrejo mlečnih ovac.
Bovška ovca – zelo skromna in hvaležna
Začeli so z bovško ovco, potem so vzporedno redili še nekatere druge pasme, zdaj pa so spet pri bovški, ki se po njihovem mnenju najbolj obnese.
"To je avtohtona slovenska pasma, v katero so naši predniki vložili veliko truda. Je najbolj prilagojena na naše razmere, neverjetno veliko da tudi pri slabih pogojih in je zelo skromna ter hvaležna žival. Opazili smo veliko prednosti v primerjavi z drugimi pasmami. Občasno kupimo plemenske ovne, čredo pa vzdržujemo sami," je povedal Ivan Konda, ki skupaj s sinom, ki je zaposlen na kmetiji, in ženo skrbi za 300 ovac. Pomaga tudi sinova žena, občasno tudi hčeri, ob koncih tedna pa imajo še enega zaposlenega, saj je sicer preveč dela.
Bovška ovca
Bovška ovca (Foto: G. Gorjanc)
Bovška ovca izvira iz prvotne bele ovce, ki je bila nekdaj razširjena v alpskem svetu. Pasma je nastala v zgornji Soški dolini, na širšem območju Bovca in Tolmina, ime je dobila po Bovcu, kjer je razširjena še danes. Po telesu so večinoma obarvane belo, nekatere tudi črno ali rjavo. Ovce in ovni so brez rogov, s srednje dolgim repom.
Odlikujejo jo dobra odpornost, miren temperament in prilagojenost na skromne pogoje reje. Ovce so sezonsko plodne in jagnjijo enkrat letno. Prilagojene so za pašo na hribovskih in gorskih pašnikih. Za bovško pasmo je značilna dobra mlečnost. Bovška ovca je odporna in zdrava, prilagojena našemu okolju. Pasma je namenjena tudi prireji jagnjet, volna pa je pri bovški pasmi drugotnega pomena. S planinsko pašo ovc čez poletje preprečujejo zaraščanje strmih in odročnih pašnikov.
V Sloveniji se v zadnjih letih velikost populacije bovške ovce ne spreminja. Glede na merila ogroženosti spada populacija v ranljivo stopnjo ogroženosti.
Kmetija kot dediščina in priložnost za zaslužek
Delo na kmetiji se nikoli ne konča in če ti kmečka opravila, stik z zemljo in skrb za živali niso v veselje, tega ne moreš dolgo opravljati. Ivan rad skrbi za živali, izpopolnjuje ga tudi to, da lahko pridela lastne dobrote. "Oboje nam je v veselje in vztrajamo, ker ni enega brez drugega. Delo je treba dosledno opravljati, le tako se lahko pohvalimo z rezultati in še naprej razveseljujemo sebe kot pridelovalce in svoje stranke."
Otroci, ki odraščajo na kmetiji, se že zgodaj naučijo osnovnih opravil. Predaja znanja na mlade generacije pa tudi Ivanu prinaša veliko veselja. "Otroci so rasli na kmetiji in jim kmečka opravila niso tuja. Delali so, kar so zmogli. Zelo dragoceno pa je tudi to, da kmetija omogoča zaslužek in preživetjem več ljudem," pojasni Ivan Konda, ki svojo kmetijo in sirarno rade volje pokaže obiskovalcem. Mogoče kakšnega dvomljivca lahko navduši, da preizkusi odlične izdelke iz ovčjega mleka.
Za sirarno oziroma predelavo mleka so se odločili že takoj, ko so začeli v vzrejo mlečnih ovac, saj daleč naokrog ni nobenega obrata za predelavo mleka. Potem so počasi rasli in nabirali znanje na raznih tečajih. Pridelujejo več vrst trdih in mehkih sirov ter sirov z dodatki, skute, jogurte, sirne namaze, kefir in sirotko.
Začeli so samo s siri, zdaj pa prodajo verjetno največ jogurtov. "Ne morem se sprijazniti s tem, da bi delal samo eno stvar. Večina ljudi uživa sire, vendar imajo radi tudi druge stvari, zato jim želimo to tudi ponuditi."
Dobrote kmetije Konda:
- O bovškem siru je pisal že Valvasor (1689) v Slavi vojvodine Kranjske. mehki ovčji sir,
- mehki ovčji sir za žar,
- mehki ovčji sir s čilijem ali s konopljo,
- poltrdi ovčji sir,
- poltrdi ovčji sir s čilijem,
- poltrdi ovčji sir s zelenim poprom,
- zorjen ovčji sir,
- ovčji sir dimljen na tradicionalen belokranjski način,
- ovčji jogurt,
- sadni ovčji jogurti (z okusom pečenih jabolk, gozdnih sadežev, vanilje, marelice-breskve),
- ovčja skuta,
- lahka ovčja albuminska skuta,
- ovčja skuta s čemažem (sezonsko),
- ovčje mleko,
- ovčji kefir Zeleni Jurij,
- ovčja sirotka,
- sladoled (z okusom jogurta, gozdnih sadežev, čokolade, vanilje, jagode ali jogurta z gozdnimi sadeži).
Poiščite izdelke, označene s srčkom - Radi imamo domače.
Najprej je prodaja izdelkov potekala doma, vendar so kmalu postali preveliki, zato so začeli prodajati na ljubljanski tržnici, kjer so jih odkrili trgovci. Od takrat sodelujejo s trgovinami, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, med drugim z Mercatorjem. "Mi delamo svoje delo, oni pa svoje. Zaradi preobilice dela ne zmoremo še prodajati." Njihova skrivnost za uspeh je v dobri volji, ki je ključna, da se delo dobro opravi.
Po njegovem mnenju se ljudje danes zavedajo prednosti domače hrane, saj se nič ne more primerjati z lokalno pridelano hrano.
Ovčje mleko, ki ne "diši" po ovcah
Za svoje izdelke so prejeli več kot 30 zlatih medalj na sejmu AGRA v Gornji Radgoni. Izdelki iz ovčjega mleka so izjemno polnovredni in hranilni. "Kupci, ki so nas odkrili, kar vztrajajo in naša naloga je odlična ponudba. Veliko vlogo pri zagotavljanju kakovosti izdelkov ima brezhibna higiena. Kupci so velikokrat zelo začudeni, saj so naši izdelki praktično brez vonja. Na to najbolj vpliva higiena," je pojasnil Ivan Konda.
Ali ste mislili, da mora ovčje mleko imeti vonj po ovcah oziroma hlevu? Potem se motite. Če ima nek izdelek vonj po ovci, potem je higiena od molže naprej šepala. "Nobeno živalsko mleko nima vonja, je pa zelo dovzetno in se takoj pozna, če ne skrbimo za higieno in ne umivamo vimen. Vime je tudi pri ovci, ne le pri kravi treba dosledno umivati z vodo, čeprav ni umazano. Ovce iz žlez lojnic izločajo snov lanolin, ki ščiti tudi vime. Zato ga je treba umiti in obrisati, da mleko ne postane neprijetnega okusa oziroma vonja. To sicer ni škodljivo za človeka, ampak deluje odbijajoče."
Ovčje mleko je zelo dragoceno. Ovca je žival, ki ima najbolj razvit imunski sistem. Posledično se to pozna tudi pri mleku in zato ima to mleko za človeka blagodejen vpliv. Mleko je veliko bolj polno, vendar ni bolj mastno.
Zjutraj se pri Kondovih najprej posvetijo živalim, jih pomolzejo, pregledajo trop, sledita krmljenje in izpust na pašo. Nato predelajo mleko, kar traja cel dan. Popoldan še pripravljajo izdelke za dostavo, trgovine in kupce naslednjega dne. Dvakrat tedensko dostavljajo večjim dobaviteljem.
KONTAKT:
Od nekdaj naše s tradicijo
To jesen Mercator skupaj s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije predstavlja tradicionalne, domače, avtohtone izdelke, s katerimi prinaša slovensko tradicijo nazaj na naše krožnike.
Mercatorjeva ponudba Radi imamo domače tudi s programom Od nekdaj naše s tradicijo. Mercatorjeva ponudba Radi imamo domače tudi s programom Od nekdaj naše s tradicijo. Foto: Mercator V podjetju Mercator čutimo dolžnost, da izpostavimo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort ter živalskih pasem in njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni smo na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače s prepoznavnim rdečim srčkom, in sodelovanje z več kot 160 lokalnimi dobavitelji in 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v ponudbo posamezne trgovine sledimo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na naših policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.