Petek, 2. 11. 2018, 11.05
6 let
Na volitvah kandidirajo za župana mesta, čeprav tam ne živijo
Na letošnjih lokalnih volitvah se znova pojavljajo županski kandidati, ki ne živijo v občinah, v katerih kandidirajo, imajo pa v njih prijavljeno stalno prebivališče. To je eden izmed pogojev za sodelovanje na volitvah. Spreminjanje stalnega prebivališča je relativno preprosto, kar nekateri kandidati s pridom izkoriščajo.
Najbolj znan je gotovo primer nekdanjega kranjskega župana Mohorja Bogataja, ki je živel v Občini Žirovnica, a ker je imel stalno prebivališče prijavljeno v Kranju, je pravno formalno zadoščal kriterijem kandidature na lokalnih volitvah.
Prav tako je bil dvakrat zapored za župana Izole izvoljen Igor Kolenc, ki že dolgo živi v Svetem Antonu v občini Koper. Tudi njegov predhodnik Tomislav Klokočovnik je živel v Portorožu.
Stalno prebivališče v občini je eden od pogojev
Prijavljeno stalno prebivališče v občini, kjer županski kandidati in občinski svetniki kandidirajo, je namreč eden izmed pogojev za sodelovanje na lokalnih volitvah. Kandidati, ki imajo stalno prebivališče prijavljeno v določeni občini, lahko torej kandidirajo le v tej občini. Občinske volilne komisije so letos delno zavrnile kar nekaj kandidatnih list, ker nekateri kandidati za občinske svete niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča v teh občinah.
Po zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) je stalno prebivališče naslov, kjer posameznik stalno prebiva, ta je središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. A ker je spreminjanje stalnega prebivališča relativno preprosto, ga nekateri kandidati na lokalnih volitvah s pridom izkoriščajo.
Trikrat v letu dni spremenil stalno prebivališče
Med njimi je na primer letošnji kandidat za župana Pirana Darij Novinec, ki se je pred leti potegoval za svetnika občine Koper. Samo letos je že trikrat spremenil stalno prebivališče, saj se po lastnih besedah ni mogel odločiti, kje bi živel.
Za župana Kopra letos kandidira Gašpar Gašpar Mišič, ki je pred štirimi leti stalno prebivališče prijavil v Občini Ankaran. Tam je namreč kandidiral za občinskega svetnika, bil izvoljen, zdaj pa je stalno prebivališče prijavil v Kopru. Zatrdil nam je, da zadnjih pet let živi in dela v Kopru, zato je tukaj tudi središče njegovih življenjskih interesov.
"V tem ne vidim problema, lahko prihajate tudi z Lune. O županu bodo odločili volivci. Gre za neposredne volitve, ne za volitve po proporcionalnem sistemu," pojasnjuje nekdanji poklicni piranski župan.
Kangler je prijavljen v Mariboru, pogosto pa ga vidijo v Dupleku
Kandidat za župana Maribora Franc Kangler zatrjuje, da živi v občini Maribor, kjer ima tudi prijavljeno stalno prebivališče. Kandidat za župana Maribora Franc Kangler ima stalno prebivališče prijavljeno v Mariboru, čeprav ga pogosto videvajo v Zimici v Občini Duplek. "V Zimici imam kmetijo, kjer delam in občasno tudi prespim. S hčerko pa dejansko živiva na Pohorski 31 v Mariboru, od koder so tudi moje korenine," nam je zatrdil Kangler. Tudi on v svojem ravnanju ne vidi nič spornega.
Upravna enota lahko sproži postopek ugotavljanja stalnega prebivališča
Upravna enota lahko po uradni dolžnosti ali na predlog občine uvede postopek ugotavljanja stalnega prebivališča, če dvomi, da posameznik na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča res stalno prebiva. A to se zgodi redko. "Prekrškovnih statističnih podatkov ne beležimo neposredno po podlagah iz materialnih predpisov – ZPPreb-1, ampak samo po procesnem prekrškovnem zakonu (plačilni nalog, odločba, opomin, opozorilo …)," so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.
Lani so sicer upravne enote v 58 slovenskih občinah sprožile 11.589 upravnih postopkov ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Največkrat v Ljubljani (2.888 primerov), Mariboru (1.662) in Celju (519).
"Dokazovanje upravnih enot o dejanskem stalnem prebivališču kandidatov je dolgotrajen postopek zbiranja dokazov, izjav in prič. Volitve bi bile že zdavnaj mimo," pojasnjuje predsednik državne volilne komisije Dušan Vučko.
Dolgotrajen postopek zbiranja dokazov
"Občinske volilne komisije imajo dostop do evidence volilne pravice. Če nekdo prijavi, da kandidat dejansko ne prebiva na stalnem naslovu, komisija ne more čakati, da upravna enota ugotovi dejansko prebivališče osebe, za katero se zatrjuje, da na stalnem naslovu dejansko ne prebiva. Gre za dolgotrajen postopek zbiranja dokazov, izjav in prič. Volitve bi bile že zdavnaj mimo," pojasnjuje predsednik državne volilne komisije (DVK) Dušan Vučko.
Dodaja, da boljšega sistema evidentiranja volilne pravice ne pozna. "Seveda pa morajo državljani spoštovati predpise, sicer so v prekršku," poudarja.
Volilna zakonodaja špekulacij z dejanskim prebivališčem ne ureja
V službi vlade za lokalno samoupravo na notranjem ministrstvu pa pojasnjujejo, da je pri vlaganju kandidatur pomembno le to, kje ima kandidat prijavljeno stalno prebivališče, ne to, kje dejansko prebiva.
"Za vložitev kandidature je merodajno stalno prebivališče kandidata. Kako posamezni kandidat domnevno špekulira z dejanskim prebivališčem, ni urejeno z volilno zakonodajo," še odgovarjajo.
Stalno prebivališče je naslov v Republiki Sloveniji, na katerem posameznik stalno prebiva, in ta naslov je središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave.
Stalno prebivališče mora posameznik prijaviti v osmih dneh od naselitve. S prijavo novega stalnega prebivališča staro preneha.
Posameznika, ki v roku ne prijavi stalnega prebivališča, se kaznuje za prekršek, ki znaša od 200 do 600 evrov.
Redne volitve v občinske svete in redne volitve županov bodo potekale v nedeljo, 18. novembra. Volilni imeniki se sestavijo in zaključijo s podatki, ki jih vsebuje evidenca volilne pravice 15 dni pred dnem glasovanja.
Volivec, ki spremeni prebivališče v obdobju od sestave volilnega imenika do dneva glasovanja, torej v zadnjih 15 dneh od dneva glasovanja, uresničuje svojo volilno pravico v volilni enoti, okraju in na volišču, ki ga je imel na dan sestave volilnega imenika.
11