Janez Janša
Torek, 21. 8. 2018, 10.28
5 let, 8 mesecev
Ali lahko SDS uspe prevzeti oblast le še brez Janše?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
95
Janez Janša je na čelu stranke SDS že 25 let.
Čeprav je na nedavnih parlamentarnih volitvah SDS dobila največ glasov in postala relativna zmagovalka, njen predsednik Janez Janša ni imel prav veliko možnost za sestavo vlade, saj je večina strank zavračala sodelovanje z njim. Bi se lahko položaj ponovil na prihodnjih volitvah?
Slovenska demokratska stranka je na letošnjih parlamentarnih volitvah dobila največ glasov. Več kot drugo- in tretjeuvrščena stranka skupaj. A vseeno njenemu predsedniku Janezu Janši ni uspelo oblikovati vlade. Še več, resnejših pogovorov sploh ni bilo.
V strankah na levi sredini so pred tretjimi zaporednimi predčasnimi volitvami zagotavljali, da s predsednikom SDS v vladi ne nameravajo sodelovati, tega pa so se držali tudi po volilni nedelji. Na pogovore z SDS so bili pripravljeni le v NSi in SNS, vendar bi SDS za večino v parlamentu potrebovala še vsaj deset glasov.
Vezjak: Izumili novo čarobno formulo za ustavljanje Janše
Večina levoliberalnih strank sodelovanje z Janšo zavračala zaradi "računice, ne zaradi prepričanja", meni Vezjak.
"Zdi se, da je levica oziroma leva sredina pri nas izumila novo čarobno formulo ustavljanja Janše: če se združi proti njemu, je fragmentirana manjšina lahko močnejša od siceršnjega dominantnega zmagovalca volitev. Prepričan sem, da se bo v primeru predčasnih volitev takšen recept levice ponovil," je dejal Boris Vezjak, predavatelj na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Vezjak meni, da je večina levoliberalnih strank sodelovanje z Janšo zavračala zaradi "računice, ne zaradi prepričanja".
Čakš: Z relativno zmago je Janši uspelo legitimirati svojo politiko
"Janez Janša se je okitil s titulo zmagovalca volitev. To, da mu ni uspelo sestaviti vlade, pa je zanj in za njegove volivce posledica izključujoče politike preostalih strank, krivda 'starih sil' z jedrom v globoki državi, ki se pač Janše boji in mu zato ne pusti na oblast. Z relativno zmago je Janši uspelo legitimirati svojo politiko, ki bi se ob še enem volilnem porazu lahko nevarno zamajala," razmišlja Rok Čakš, politični komentator in urednik spletne strani Domovina.je.
"Ankete po volitvah kažejo, da državljani Janši v zadnjih tednih niso kaj prida zamerili niti njegovih vsakodnevnih cinizmov, sarkazmov in sovražne govorice, kot tudi ne pozicije ultimativnega poraženca, s katerim nihče noče imeti opravka. To pomeni, da se mu pri svojem jeziku in dejanjih še najprej ne bo treba samoomejevati," opozarja Vezjak.
"Prej ali slej se bo Janša seveda umaknil, ampak prav gotovo ne na podlagi nekega pritiska od zunaj," je prepričan Makarovič.
Makarovič: Stranke bodo vse težje našle legitimne razloge za nesodelovanje z Janšo
Politični komentator Matej Makarovič medtem meni, da bodo levosredinske stranke v primeru Janševe razmeroma vključujoče politike, s katero je nastopal pred zadnjimi volitvami, vse težje našle legitimne razloge za izključevanje SDS.
Dodaja, da bodo koalicijske stranke lahko "kmalu spoznale, kako težko je sodelovati v vladi brez vsaj ene res močne stranke, sploh stranke z legitimnostjo zmagovalca volitev".
Kaj bi se zgodilo, če bi se Janša umaknil?
Po volilni nedelji 3. junija in večkratni ponovitvi stališča predsednikov levosredinskih strank, da s predsednikom relativne zmagovalke ne bodo sodelovati, so se pojavljale ideje, da bi se Janša umaknil in položaj predsednika vlade prepustil nekomu drugemu.
Z relativno zmago je Janši uspelo legitimirati svojo politiko, ki bi se ob še enem volilnem porazu lahko nevarno zamajala," razmišlja Rok Čakš.
"Nedvomno bi to bila rešitev za desnosredinski pol, ki bi ponovno lahko upal na uspeh prek zgolj tretjinskega volilnega dosega ter na tiste vrste zmago, ki s seboj prenese tudi oblast," razlaga Čakš, a dodaja, da se poraja vprašanje, kaj si o takšni rešitvi misli ožje vodstvo.
"Zanje se zdi, da so z trenutnimi razmerji na desnici relativno zadovoljni in v tem smislu braniki statusa quo tako na tem političnem polu kot v slovenski politiki na splošno. Seveda ne bi imeli nič proti, če bi prišli na oblast, a se za to niso pripravljeni samožrtvovati," dodaja Čakš.
Po mnenju Makaroviča umik Janše ne bi spremenil praktično nič. "Nisem prepričan, ali bi v tem trenutku kaj rešil, saj se zdi, da se iz sodelovanja še vedno izključuje SDS kot tako. Prej ali slej se bo Janša seveda umaknil, ampak prav gotovo ne na podlagi nekega pritiska od zunaj," je prepričan.
"Volitve bi bile bolj nepredvidljive"
Brez Janše na čelu SDS bi bile po mnenju Čakša parlamentarne volitve veliko bolj nepredvidljive. Največje tveganje vidi pri trdnem strankinem volilnem jedru: "Prav ti so edino večje tveganje SDS ob morebitni menjavi in pomiku proti sredini, vendar ima bazen, ki se tam ponuja, neizmerno večji potencial."
Prav tako se zmerna sredina slej kot prej naveliča zgolj ene in iste stranke in je pripravljena voliti tudi koga drugega s podobnimi pogledi, pravi Čakš. Ob predpostavki, "da ga nima ravno za preveč radikalnega oziroma nesprejemljivega. In SDS ima nekaj politikov z nizko stopnjo zavračanja na sredini in čez."
Janez Janša je do zdaj kot vodja SDS nastopil na sedmih parlamentarnih volitvah.
"Z Janšo na čelu je stranka bolj stabilna in manj tvega"
Janša je do zdaj kot vodja SDS nastopil na sedmih parlamentarnih volitvah, na vrhu stranke pa je že 25 let. Po mnenju Vezjaka mu nesporno tiktakata biološka in politična ura.
"Vedno težje bo zagovarjal nove in nove volilne poraze, v smislu sestavljanja vlade. Od tod ihta njegove politične piromanije ter zatekanje v konspiracizem in paranoidne razlage, v katerih teorije zarot opravijo svoje delo," meni Vezjak. Z Janšo na čelu je stranka bolj stabilna in manj tvega, je še prepričan.
95