Četrtek, 16. 8. 2018, 4.00
6 let, 4 mesece
Tajno glasovanje v parlamentu: kdo nadzira poslance
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,96
17
Potem ko se je peterček strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB dogovoril o sodelovanju z Levico, je zdaj pred Marjanom Šarcem prva naloga - glasovanje o njegovi podpori za predsednika vlade. Čeprav se zdi, da rezultat ne bo tesen, pa so se v preteklosti že dogajala presenečenja.
V petek bodo poslanci glasovali o kandidaturi Marjana Šarca za mandatarja. Temu je po večtedenskih pogajanjih le uspelo sestaviti večino. Ob oddaji je bilo pod njegovo kandidaturo podpisanih 43 poslancev, po tem pa so dokončno uskladili še protokol z Levico, tako da ima Šarec zdaj "varnih" 52 glasov. Za potrditev jih v državnem zboru potrebuje le 46.
Petkovo glasovanje bo tajno, v preteklosti pa so, ko se je obetal tesen izid, stranke že izvajale različne oblike nadzora nad glasovanjem poslancev.
Gantar: Preverjanje glasovnic bi lahko bilo kršitev poslovnika DZ
Na glasovnice so že dodajali inicialke in razne simbole. V knjigi nekdanjega poslanca ZLDS (predhodnice SD) Cirila Ribičiča Podoba parlamentarnega desetletja piše, da je ob izvolitvi Andreja Bajuka za mandatarja podpisanih kar 42 od 46 glasov za.
"To bi bila lahko tudi kršitev poslovnika državnega zbora. S tem se poslanec prostovoljno odreče tajnosti svojega glasovanja, če mora glasovnico slikati. Poslanci bi se morali temu upreti," o preverjanju, kako so glasovali poslanci, meni nekdanji predsednik državnega zbora Pavle Gantar.
Enotnost pri glasovanju je normalna
Dodaja, da je v parlamentarni demokraciji normalno usklajevanje znotraj stranke in skupno glasovanje. "Naravno je, da se ljudje, ki so bili izvoljeni na istih listah, se pravi, da imajo skupne programske točke, uskladijo in dogovorijo. To ni nič nenavadnega, to je popolnoma normalno," pravi Gantar.
Šarec poslancem namignil, kako se lahko zaščitijo
Šarec je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela dejal, da je poslancem LMŠ rekel, naj glasovnico fotografirajo za lastne potrebe oziroma za lastno evidenco, če bi kdaj kdo dvomil o njih. Če se morda glasovanje ne bi izšlo, kot predvidevajo, torej da bi bilo glasov na tajnem glasovanju manj, kot so načrtovali, ali če morda Šarca ne bi izvolili, je dejal Šarec. Kot je dodal, ne bo zahteval, da mu te fotografije kažejo, saj bi bilo to nedemokratično. Da ne bodo preverjali, kako so glasovali njihovi poslanci, so za Siol.net potrdili tudi v stranki LMŠ.
Tonin: Takšna dejanja so prepovedana
Se je pa ob označevanje oziroma fotografinje glasovnic v torek obregnil predsednik DZ Matej Tonin. Dejal je, da so takšna dejanja prepovedana in da lahko pomenijo, da bi bilo treba volitve za mandatarja ponoviti. Vodje poslanskih skupin je pozval, naj ne izvajajo nedovoljenih praks.
Delo je sicer navajalo, da je imela SDS v državnem zboru svojega nadzornika, ki je z galerije s teleobjektivom posnel vsakega poslanca. Da je stranka glasovanje ves čas nadzorovala, je za medij potrdil tudi nekdanji poslanec SDS Ivo Hvalica in dodal, da so to počele prav vse stranke.
Obeta se mu zanesljiva potrditev
Če je tokrat videti, da glasovanje o podpori mandatarju ne bo tesno, pa so bila nekatera glasovanja precej negotova.
Peterček strank LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB ima skupaj 43 glasov, enotno pa bodo Šarca podprli tudi v Levici, tako da ima Šarec skupaj 52 glasov. V NSi in SNS ne bodo podprli Šarčeve kandidature, v relativni zmagovalki SDS pa na vprašanja Siol.net niso odgovorili.
Drnovšek pred 22 leti na svojo stran dobil Pucka
Najbolj znan primer je prestop Cirila Pucka. Leta 1996 je relativna zmagovalka volitev postala LDS, vendar takratni njen vodja Janez Drnovšek ni imel zadostne podpore za mandatarja. Skupaj z obema predstavnikoma manjšine je imel 45 glasov.
Rešitev in izvolitev mu je pol ure pred glasovanjem omogočil prestopnik in poslanec SKD (današnje NSi) Ciril Pucko, ki je prestopil v LDS in zagotovil zadnji manjkajoči glas. Ob tem Gantar opozarja, da je Pucko takrat javno napovedal, da bo podprl Drnovška in da se temu ne bi izognili, tudi če bi nadzorovali, kako so posamezni člani stranke glasovali.
Vseeno je Drnovšek naletel na nove težave na glasovanju o potrditvi vlade, saj si je nekdo premislil in je njegova ekipa dobila 45 glasov. Po štirih mesecih mu je skupaj z LDS, SLS in DeSUS le uspelo sestaviti vlado.
Bajuk uspešen v tretjem krogu
Z minimalnim številom glasov za potrditev mandatarja je bil leta 2000 izvoljen tudi Bajuk. Njegova kandidatura je bila uspešna šele v tretjem krogu glasovanja, ko sta ga iz drugega tabora podprla nekdanji poslanki DeSUS in SNS Eda Okretič Salmič in Polonca Dobrajc ter je dobil prav tako 46 glasov.
Čeprav je bil Janković relativni zmagovalec, mu ni uspelo
Pod neuspelo mandatarsko kandidaturo pa se je podpisal aktualni ljubljanski župan Zoran Janković. Ta je leta 2012 s svojo stranko Pozitivno Slovenijo zmagal na volitvah in dobil 28 poslanskih mest, vendar mu ni uspelo pridobiti absolutne večine. Skupaj s SD in DeSUS je imel 44 glasov, in čeprav je Janković zagotavljal, da ima tudi manjkajoča glasova, je na glasovanju o podpori za mandatarja dobil 42 glasov, vlado pa je pozneje sestavil Janez Janša.
Na takratnem glasovanju poslanci SLS, DLGV, NSi in SDS niso dvignili glasovnic in tako sploh niso imeli možnosti glasovati za ali proti.
Janša je s SDS prvič v samostojni Sloveniji sestavil vlado, potem ko njegova stranka ni bila relativna zmagovalka volitev.
Janša in Pahor dobila celo večjo podporo od pričakovanj
Če so nekateri kandidati za mandatarje lovili odločilne glasove, pa so nekateri dobili še večjo podporo, kot so si obetali. Janša in Pahor sta v glasovanju za mandatarja dobila več glasov, kot sta jih imela ob koalicijskem sporazumu. Janša je bil leta 2004, ko je imel v koaliciji s NSi, SLS in DeSUS 49 glasov, za mandatarja potrjen s 57 glasovi, kar pomeni, da je dobil podporo tudi v opoziciji, Boruta Pahorja pa so potrdili z 59 glasovi, njegova koalicija pa je štela sicer 50 poslanskih mest.
17