Ponedeljek, 27. 1. 2025, 17.34
2 uri, 18 minut
Zunanji ministri tudi o omilitvi sankcij proti Siriji in vojni v Ukrajini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
Na dnevnem redu zasedanja zunanjih ministrov bo tudi tokrat nadaljnja podpora Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, predvsem na vojaškem področju.
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon se je udeležila zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve v Bruslju, kjer so ministrice in ministri razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, o odnosih med Evropsko unijo in ZDA po inavguraciji novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, dogajanju na Bližnjem vzhodu ter o razmerah v Gruziji in Moldaviji. Ob robu zasedanja sta potekali neformalni razpravi na temo Belorusije in hibridnih groženj.
V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino, ki jo je po dosedanji praksi prek videokonference uvodoma nagovoril ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha, je ministrica Tanja Fajon ponovno poudarila, da Slovenija ostro obsoja rusko agresijo na Ukrajino in podpira nadaljnjo pomoč Ukrajini, tudi prek pobude "Žito iz Ukrajine" in kot aktivna zagovornica zagotavljanja odgovornosti.
"Evropska unija se mora tudi v stikih z novo ameriško administracijo še naprej zavzemati za pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Ukrajino, ter si zagotoviti sedež za pogajalsko mizo, ko bo do tega prišlo," je izjavila slovenska ministrica.
Z ministrskimi kolegi je delila tudi svoje vtise z nedavnega obiska v Kijevu v okviru ministrskega zasedanja Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. V imenu Slovenije je podprla pripravo 16. svežnja sankcij kot dodatnega pritiska na Rusijo in njene podpornice. Ta sveženj sankcij, ki naj bi ga sprejeli ob tretji obletnici vojne, bo osredotočen na sektorske ukrepe.
Kako sodelovati z ZDA?
Nadalje so zunanje ministrice in ministri EU razpravljali o prioritetah, izzivih in priložnostih sodelovanja z novo ameriško administracijo, predvsem na področju zunanje in varnostne politike. "V pogovorih z ameriškimi partnerji poudarjamo pomen čezatlantskega sodelovanja tudi v luči krepitve naših vrednot in interesov. Evropska unija mora biti vodilna v podpori multilateralizmu, ravnati moramo na podlagi naših načel, vključno z mednarodnim pravom in Ustanovno listino OZN," je povedala Fajon.
Dodala je, da potrebujemo znotraj EU boljšo koordinacijo in izmenjavo informacij, da se bomo lažje odzivali, ko gre za sodelovanje v trgovinski politiki in drugih globalnih izzivih.
Razprava o Bližnjem vzhodu
Zadnja točka na dnevnem redu Sveta EU za zunanjo politiko je bila namenjena razpravi o dogajanju na Bližnjem vzhodu. Ta se je nanašala na podporo Siriji v prehodnem obdobju, kjer je bilo v ospredju predvsem vprašanje sproščanja sankcij. Govora je bilo tudi o oživitvi partnerstva z Libanonom po imenovanju predsednika in predsednika vlade, obravnavali pa so tudi razmere v Izraelu in Palestini po sprejetem dogovoru o premirju in izpustitvi talcev v zameno za politične ujetnike.
Glede Sirije po besedah Fajon Slovenija poudarja pomen mirne in vključujoče politične tranzicije v skladu s ključnimi načeli resolucije Varnostnega sveta OZN 2254, zaščite civilistov, zagotavljanja neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države ter vzpostavitve pogojev za olajšanje dostave humanitarne pomoči prebivalstvu. Glede na nove razmere in v smislu signala podpore mirni politični tranziciji Slovenija podpira postopno odpravo dela sankcij proti Siriji z ustreznimi varovali v primeru poslabšanja razmer ter poziva k neprekinjeni dostavi humanitarne pomoči.
"Ob dogovoru o premirju in izpustitvi talcev v zameno za ujetnike med Izraelom in Hamasom, ki bo med drugim omogočil dostavo nujne humanitarne pomoči v Gazo, je pomembno, da se dogovor uresniči v celoti, predvsem moramo okrepiti prizadevanja za trajen mir in rešitev v obliki dveh držav, povečati moramo humanitarno pomoč, UNRWA je pri tem nepogrešljiva," je poudarila ministrica Fajon v razpravi o razmerah v Izraelu in Palestini.
O Gruziji in Moldaviji
Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je pod aktualnimi zadevami izpostavila Moldavijo po ustavitvi dobave plina ruskega Gazproma s 1. januarjem ter Gruzijo, kjer se protesti proti aktualnim oblastem nadaljujejo. Svet je potrdil predlog ponovne uvedbe vizumske obveznosti za nosilce diplomatskih in službenih potnih listin v Gruziji, kar je bila tema decembrskega zasedanja.
Glede izjav predsednika ZDA Trumpa o "očiščenju" Gaze oziroma premestitvi Palestincev iz Gaze v Jordanijo in Egipt je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas dejala zgolj, da EU še naprej podpira rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. Obenem podpira varnost Izraela in pravice Palestincev, je poudarila.
Nevarnosti ruskih hibridnih aktivnosti
V neformalni razpravi na temo hibridnih groženj, tudi v luči nedavnih napadov na kritično infrastrukturo v Baltskem morju so ministrice in ministri EU razpravljali o nadaljnjih načinih preprečevanja in odzivanja na ruske hibridne aktivnosti.
Fajon je izrazila solidarnost s prizadetimi državami v Baltskem morju. Zavzela se je za več podpore partnerjem na Zahodnem Balkanu, kot pozitivno prakso je navedla Center za kibernetsko zmogljivost Zahodnega Balkana v Podgorici, vodilno regionalno pobudo za izboljšanje zmogljivosti in odpornosti kibernetske varnosti v regiji, ki ga je Slovenija ustanovila skupaj s Francijo in Črno goro.
Ministrica Fajon bo v kratkem obiskala Sirijo in Libanon.
