Sreda, 3. 4. 2024, 14.24
7 mesecev, 2 tedna
Stoltenberg: Ukrajina ima nujne potrebe, na mizi sto milijard evrov težak predlog
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Zasedanje je posvečeno tudi obeleževanju 75. obletnice ustanovitve severnoatlantskega zavezništva četrtega aprila 1949.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je na zasedanju zunanjih ministrov zavezništva zavzel za močnejšo vlogo, ki naj jo v podpori Ukrajini igra zveza. Državi bi po njegovem prepričanju morali nuditi dolgoročno in zanesljivo pomoč. Predlog naj bi zadeval sto milijard evrov težak petletni sklad, o katerem naj bi danes razpravljali ministri.
"Ukrajina ima nujne potrebe," je ob današnjem začetku dvodnevnega zasedanja ministrov v Bruslju dejal Stoltenberg. "Vsakršna zamuda pri nudenju pomoči ima posledice na bojišču. Zato moramo premakniti dinamiko svoje podpore," je zatrdil v izjavi, ki jo povzemajo tuje tiskovne agencije.
"Zagotoviti moramo zanesljivo in predvidljivo pomoč Ukrajini na dolgi rok, tako da se manj zanašamo na prostovoljne prispevke in več na zaveze Nata, manj na kratkoročne ponudbe in več na večletne zaveze," je dejal in med drugim tudi izrazil prepričanje, da gre pri članstvu Ukrajine v Natu za vprašanje "kdaj, in ne če".
Oblikovali bi sto milijard evrov vreden sklad
O podrobnostih svojih načrtov v izjavi ni govoril, glede na navedbe več diplomatov pa je njegov predlog oblikovanje sklada v vrednosti 100 milijard evrov, ki bi v naslednjih petih letih nudil vojaško podporo Ukrajini. O tem naj bi danes razpravljali tudi ministri, medtem ko je dokončno odločitev pričakovati na julijskem vrhu zavezništva v Washingtonu.
Stoltenberg si želi tudi razprave o tem, kako bi lahko Nato prevzel več odgovornosti za usklajevanje dobave orožja, za kar trenutno v največji meri skrbijo ZDA, ki med drugim redno organizirajo srečanja na to temo v nemškem oporišču v Ramsteinu.
Trump jim povzroča skrbi
A v Nato se pojavljajo skrbi, da bi ZDA lahko svoja prizadevanja za pomoč Ukrajini znatno okrnile ali celo ustavile, če bi na novembrskih predsedniških volitvah zmagal Donald Trump.
Sprememba v upravljanje dobave vojaške pomoči Ukrajini bi po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pomenila velik premik v delovanju Nata, ki se je tega doslej otepal iz bojazni, da bi šlo za korak bližje konfliktu z Rusijo.
Latvijski zunanji minister Krišjanis Karinš je danes predlog stomilijardnega sklada označila za zelo dobro idejo. "To je smer, v kateri moramo razmišljati, kako zbrati skupne vire, da bi bili bolj učinkoviti v pomoči Ukrajini," je dejal.
Madžarska pričakovano proti Stoltenbergovemu predlogu
Predlogu pa pričakovano nasprotuje Madžarska. Kot je na omrežju X zapisal njen zunanji minister Peter Szijjarto, ne bodo podprli nobenega predloga, ki bi "zavezništvo popeljal bližje vojni ali ga spremenil iz obrambne v napadalno koalicijo."
Ministri bodo o novem predlogu razpravljali ob zaostrenih razmerah na bojiščih v Ukrajini, kjer ukrajinske sile ob pomanjkanju vojaške pomoči zahodnih zaveznic le s težavo zadržujejo rusko vojsko. V ameriškem kongresu je trenutno zadržan paket pomoči v vrednosti 60 milijard dolarjev, a obstaja upanje, da bi ga lahko kongresniki potrdili v prihodnjih tednih. K temu je pozval tudi prvi mož Nata.
Tokratno zasedanje zunanjih ministrov je v znamenju priprav na julijski vrh članic Nata v Washingtonu, ki bo posvečen tudi obeleževanju 75. obletnice ustanovitve severnoatlantskega zavezništva četrtega aprila 1949.
Zasedanja se je udeležila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo na slovesnosti v četrtek skupaj s kolegi obeležila vstop Slovenije in še šestih držav v Nato pred 20 leti v okviru največje širitve v 75-letni zgodovini zavezništva.
V četrtek bo tudi zasedanje Sveta Nata in Ukrajine, ki se ga bo udeležil ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Na programu je še srečanje z zunanjimi ministri štirih indo-pacifiških partnerk Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje ter z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom.
