Četrtek, 21. 3. 2024, 5.59
1 mesec, 1 teden
Slovenija bo resno preučila ponujene kandidature za prihodnjega generalnega sekretarja Nata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,40
Ena od osrednjih tem vrha in tudi današnjega pogovora slovenskega premierja in generalnega sekretarja Nata bo delitev bremen med državami. Pri tem je ključno vprašanje izdatkov, ki jih države članice namenjajo obrambi.
Slovenija je v svojih 20 letih članstva v Natu pomembno vlogo odigrala predvsem pri stabilizaciji Zahodnega Balkana, je danes od obisku premierja Roberta Goloba povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Pozdravil je Golobovo napoved, da je Slovenija pripravljena okrepiti prisotnost na Kosovu, in povečevanje slovenskih izdatkov za obrambo.
"Slovenija je že dve desetletji visoko cenjena zaveznica v Natu. Cenimo njen prispevek h kolektivni obrambi in skupni varnosti," je na skupni novinarski konferenci z Golobom povedal Stoltenberg.
Golob: Slovenija namerava povečati svojo prisotnost v Natovi misiji na Kosovu
Izpostavil je vlogo, ki jo Slovenija igra pri zagotavljanju stabilnosti na Zahodnem Balkanu, tako na Kosovu kot tudi v BiH. Ob tem je pozdravil napoved premierja Goloba, da namerava Slovenija povečati prisotnost v Natovi misiji na Kosovu Kfor.
Golob je sicer pojasnil, da konkreten načrt za to še ni bil sprejet. "Smo pa danes izrazili pripravljenost, da prispevamo več, predvsem za stabilnost regije Zahodnega Balkana," je povedal.
Stoltenberg je pozdravil tudi dejstvo, da je Slovenija začela povečevati izdatke za obrambo, in načrt, v skladu s katerim bi do leta 2030 izdatke za obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
"Seveda si želim, da bi Slovenija čim prej dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo. Pozdravljam to, da je začela izdatke povečevati in da je pripravila načrt za dosego dveh odstotkov. Upam sicer, da bo lahko cilj dosegla hitreje," je povedal.
Slovenija je naložbe v vojaško opremo povečala za 70 odstotkov
Premier je glede izdatkov poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih naložbe v vojaško opremo povečala za 70 odstotkov.
"To resnično kaže našo pripravljenost, da izpolnimo svoje zaveze. Ker ne gre samo za porabljanje denarja, ampak tudi za to, kako ga porabimo," je povedal.
Slovenija je sicer glede na pretekli teden objavljeno letno poročilo lani za obrambo namenila 1,33 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki za vojsko.
Golob se je danes mudil na svojem prvem dvostranskem obisku na zvezi Nato. Sedež zavezništva je obiskal približno en teden pred 20. obletnico pridružitve Slovenije zavezništvu, ki letos praznuje 75 let obstoja.
Golob: Slovenija resno preučuje tudi Iohannisovo kandidaturo za generalnega sekretarja Nata
Slovenija bo v bitki za prihodnjega generalnega sekretarja zveze Nato resno preučila tako kandidaturo romunskega predsednika Klausa Iohannisa kot tudi kandidaturo odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja, je danes na sedežu zavezništva v Bruslju še povedal premier Robert Golob.
Kot je pojasnil, je Slovenija pred približno mesecem dni podprla Ruttejevo kandidaturo za generalnega sekretarja, ki je bil tedaj edini kandidat. Pred nekaj tedni pa je kandidaturo napovedal še romunski predsednik Iohannis.
Njegovo kandidaturo je Slovenija vzela "zelo resno", predvsem zaradi regionalne uravnoteženosti, je povedal Golob. To sicer še ne pomeni, da bo spremenila odločitev, ampak bo obe kandidaturi temeljito preučila.
Premier je poudaril, da kandidat na koncu potrebuje soglasno podporo držav članic zavezništva.
Naslednika Jensa Stoltenberga na čelu Nata naj bi naznanili še pred julijskim vrhom zavezništva v Washingtonu. Za glavnega favorita sicer velja Rutte, ki si je doslej zagotovil podporo več držav, vključno s pomembnimi glasovi ZDA, Velike Britanije in Nemčije.
Kandidat za izvolitev potrebuje soglasno podporo vseh 32 članic, kar pa bi nizozemskemu premierju lahko preprečila Madžarska. Budimpešta je namreč v začetku meseca sporočila, da Rutteja za novega generalnega sekretarja Nata ne namerava podpreti.
Trenutnemu generalnemu sekretarju Stoltenbergu, ki je danes na sedežu zavezništva v Bruslju sprejel premierja Goloba, se mandat izteče 1. oktobra letos.
