Torek, 19. 3. 2024, 10.16
1 mesec, 1 teden
755. dan vojne v Ukrajini
Putin ukazal lov na izdajalce: Kaznovali jih bomo #vŽivo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,21
Guverner v ruski regiji Belgorod, ki meji na Ukrajino, je na družbenem omrežju X napovedal množične evakuacije prebivalcev iz te regije, je objavil svetovalec na ukrajinskem notranjem ministrstvu Anton Geraščenko. Agencija Reuters poroča, da bodo evakuirali okoli devet tisoč otrok. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin danes notranjo obveščevalno agencijo FSB pozval k lovu za izdajalci.
Belgorod region governor announced an evacuation of a large number of villages from Russian Belgorod region. https://t.co/N1D9GI9guG pic.twitter.com/0KI4dee8um
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) March 19, 2024
Poudarki dneva:
19.50 Ameriški obrambni minister: Ukrajine ne bomo pustili na cedilu
18.05 Nemškega vojaka obtožili vohunjenja za Rusijo
16.54 Rusija poroča o novem napredovanju na vzhodu Ukrajine
16.20 Putin pozval FSB k lovu za izdajalci
14.55 Julija Navalna: Izid volitev v Rusiji brez pomena
11.35 Geraščenko: Pripravljajo se na množične evakuacije iz Belgoroda
10.00 Putin napovedal obnovo kopenske železniške povezave s Krimom
19.50 Ameriški obrambni minister: Ukrajine ne bomo pustili na cedilu
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je danes zatrdil, da ZDA Ukrajine ne bodo pustile na cedilu kljub blokadi ameriške pomoči Kijevu v kongresu. Na srečanju držav kontaktne skupine za Ukrajino v nemškem Ramsteinu je dejal, da bodo Ukrajini zagotovili vsa potrebna sredstva pri soočanju z rusko agresijo.
"ZDA ne bodo dovolile, da Ukrajini spodleti," je dejal Austin v ameriškem letalskem oporišču Ramstein na jugozahodu Nemčije ob začetku srečanja kontaktne skupine, v okviru katere poteka usklajevanje obrambne pomoči Kijevu. "Ostajamo odločeni, da Ukrajini zagotovimo vsa sredstva, ki jih potrebuje za boj proti ruski agresiji," je poudaril.
V luči tega je izrazil upanje, da bo v ameriškem kongresu kmalu dosežen napredek glede 60 milijard dolarjev vrednega svežnja pomoči za Ukrajino, in pojasnil, da bo ta koristila tako Washingtonu kot Kijevu. "ZDA podpirajo Ukrajino, ker je tako prav in ker Washingtonu ni vseeno, ko je ogrožena svoboda. Ukrajini pa stojimo ob strani tudi zato, ker je ključna za našo varnost," je dodal.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem ob robu srečanja napovedal, da bo Nemčija Ukrajini namenila dodatne pol milijarde evrov vojaške pomoči. Ta bo med drugim vključevala deset tisoč kosov streliva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Bela hiša je prejšnji teden mimo kongresa napovedala 300 milijonov dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino, ta pomoč pa je bila po besedah Austina mogoča le zaradi prihrankov pri nedavnih nakupih Pentagona.
Ameriški predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, namreč blokira 60 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči za Ukrajino.
Ameriške politične razprtije v volilnem letu skrbijo Ukrajino, saj se ta po neuspeli lanskoletni protiofenzivi sooča z nevarnostjo vnovičnega ruskega napredovanja na fronti.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek dejal, da je za Ukrajino "kritično pomembno, da kongres kmalu konča vse potrebne postopke in sprejme končno odločitev" glede pomoči Kijevu.
Austin je danes ocenil, da je bilo najmanj 315 tisoč ruskih vojakov ubitih ali ranjenih, odkar je Rusija februarja 2022 izvedla invazijo na Ukrajino. Rusija je tudi "zapravila" do 211 milijard dolarjev za opremo, napotitev in vzdrževanje svoje agresije proti Ukrajini, je dodal.
ZDA ostajajo daleč največji donator vojaške pomoči Ukrajini, saj so od začetka ruske invazije v podporo Kijevu namenile več deset milijard dolarjev.
18.05 Nemškega vojaka obtožili vohunjenja za Rusijo
Nemški državni tožilec je obtožil nemškega vojaka vohunjenja, ker naj bi posredoval informacije ruski obveščevalni službi in kršil uradno tajnost, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki navaja sporočilo oblasti v Karlsruheju.
Višje regionalno sodišče v Düsseldorfu mora zdaj odločiti, ali mu bodo sodili.
Obtoženi je bil poklicni vojak v zveznem uradu za opremo, informacijsko tehnologijo in podporo nemških oboroženih sil (BAAINBw). Urad s sedežem v Koblenzu je odgovoren za opremo nemške vojske z opremo in orožjem ter za razvoj, preizkušanje in nabavo obrambne tehnologije.
Od maja lani se je za sodelovanje večkrat ponudil ruskemu generalnemu konzulatu v Bonnu in ruskemu veleposlaništvu v Berlinu. Enkrat pa je informacije, ki jih je pridobil med opravljanjem dela, posredoval ruski obveščevalni službi, so sporočile oblasti v Karlsruheju.
V Koblenzu so ga prijeli 9. avgusta lani in od takrat je v priporu. Takrat so preiskali tudi njegov dom in delovno mesto.
To ni prvi primer vohunjenja za Rusijo od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022, spominja dpa. V Berlinu zaradi izdaje sodijo nekdanjemu uslužbencu Zvezne obveščevalne službe (BND), ker je zaupne informacije obveščevalne službe lani posredoval ruski obveščevalni službi FSB.
Iz Nemčije so od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 poročali že o več primerih domnevnega vohunjenja za Rusijo. Boj proti njemu so okrepile tudi druge evropske države.
16.54 Rusija poroča o novem napredovanju na vzhodu Ukrajine
Ruska vojska je po navedbah ruskega obrambnega ministrstva danes na vzhodu Ukrajine zavzela vas Orlivka na območju mesta Avdijivka v regiji Doneck. Kijev o tem ni poročal, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Z ruskega obrambnega ministrstva so sporočili, da je ruska vojska zavzela vas Orlivka in s tem izboljšala svoj položaj severozahodno od mesta Avdijivka, ki ga je zavzela februarja.
Kijev je na težave na fronti odgovoril z okrepitvijo napadov na obmejne ruske regije, kot sta Belgorod in Kursk, v času ruskih predsedniških volitev, na katerih je znova prepričljivo slavil Vladimir Putin.
Prejšnji teden so v ruske obmejne regije večkrat poskušale vdreti tudi proukrajinske milice, v katerih naj bi bili ob ukrajinskih vojakih in tujih plačancih tudi prostovoljni ruski borci, ki nasprotujejo Putinu. V teh napadih je prejšnji teden v regiji Belgorod umrlo 16 ljudi, skoraj sto pa je bilo ranjenih. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je zato danes napovedal evakuacijo devet tisoč otrok.
Predstavnik ruskih prostovoljcev je za ukrajinsko televizijo povedal, da je "eden od njihovih vojaških ciljev prisiliti ruske vojake, da se s fronte premaknejo na mejo in jo branijo".
Ruski državni mediji so danes potrdili, da je bil po vrsti ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letali na ruske ladje v Črnem morju zamenjan poveljnik ruske vojne mornarice Nikolaj Jevmenov. Kot novega začasnega poveljnika so danes na slovesnosti predstavili admirala Aleksandra Mojsejeva, poročajo tuje tiskovne agencije.
16.20 Putin pozval FSB k lovu za izdajalci
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes notranjo obveščevalno agencijo FSB pozval k lovu za izdajalci. Proti vsem morajo uvesti preiskave in jih kaznovati, ne glede na to, kje so, je poudaril Putin, ki je v nedeljo osvojil peti mandat na čelu države.
"Kaznovali jih bomo brez zastaranja, ne glede na to, kje so," je dejal Putin. Nadaljeval je, da Rusija ne bo nikoli pozabila izdajalcev, ki so zagrešili zločine proti državi.
Putin je bil pri tem kritičen do ukrajinskih napadov na regijo Belgorod ob meji z Ukrajino, kjer je v zadnjem tednu umrlo več civilistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Napadi so se okrepili predvsem med volitvami, ki so potekale od petka do nedelje. Po besedah Putina poleg ukrajinskih vojakov pri poskusih sabotaže sodelujejo tudi plačanci in "druga drhal". S tem naj bi mislil ruske državljane, ki so prestopili na ukrajinsko stran, piše dpa.
Ob tem je Putin pozval FSB še, naj okrepi protiteroristične operacije in obrambne možnosti na ruskih mejah, na primer s povečanjem učinkovitosti mobilnih enot. FSB je v Rusiji odgovorna tudi za varovanje meja.
14.55 Julija Navalna: Izid volitev v Rusiji brez pomena
Vdova ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, Julija Navalna je danes Ruse, ki nasprotujejo predsedniku Vladimirju Putinu, pozvala, naj ne odnehajo v prizadevanjih za svobodno Rusijo. Izid predsedniških volitev, na katerih si je Putin zagotovil še peti mandat, po njenih besedah nima nobenega pomena, Putin pa ni legitimni predsednik Rusije.
Putin je na predsedniških volitvah, ki so potekale od petka do nedelje, po uradnih podatkih osvojil nekaj več kot 87 odstotkov glasov. Neodvisni ruski opazovalci so volitve, na katerih dolgoletni voditelj ni imel pravega nasprotnika, označili za najbolj skorumpirane v postsovjetski zgodovini države, do njih pa so bili kritični tudi na Zahodu.
"Te volitve so končane, a nič ni končano. Nasprotno, zbrati bi morali moči in delati trdneje kot kdaj koli prej," je v video sporočilu na Instagramu danes dejala Navalna, ki živi zunaj Rusije.
"Ne smemo opustiti (tega) dela samo zato, ker ne prinaša takojšnjih rezultatov, temveč se raje oborožiti s potrpljenjem in iti naprej," je poudarila. "Ne odnehajte, Rusija bo svobodna," je pozvala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
"Izid teh volitev nima nobenega pomena. Putin želi svetu pokazati, da naj bi imel ogromno podporo," je povedala Navalna.
Kot je še zatrdila, bodo delali na tem, da mednarodna skupnost ne bo priznala Putina kot legitimnega voditelja in se z njim ne bo pogajala.
V videu se je tudi zahvalila vsem, ki so se v nedeljo po vsej Rusiji in v tujini udeležili volilnega protesta. Številni Rusi so se namreč v okviru pobude "Opoldne proti Putinu" zbrali na voliščih, zaradi česar so pred pred njimi nastale dolge vrste čakajočih na glasovanje.
"Sebi in drugim smo dokazali, da Putin ni naš predsednik," je dejala Navalna, ki je v nedeljo opoldne stala v vrsti za glasovanje na ruskem veleposlaništvu v Berlinu, kjer živi velika ruska skupnost.
Volitve v Rusiji so potekale mesec dni po smrti Alekseja Navalnega, enega najglasnejših kritikov Kremlja, ki je umrl v dvomljivih okoliščinah v oddaljeni zaporniški koloniji na severu Rusije. Podporniki Navalnega trdijo, da je bil opozicijski voditelj na ukaz Putina ubit na predvečer načrtovane izmenjave zapornikov z Zahodom.
11.35 Geraščenko: Pripravljajo se na množične evakuacije iz Belgoroda
Svetovalec na ukrajinskem notranjem ministrstvu Anton Geraščenko je na družbenem omrežju X zapisal, da je guverner Belgorodske regije Vjačeslav Gladkov napovedal evakuacijo velikega števila vasi iz ruske regije.
Iz mesta Belgorod in iz več okrožij v širši regiji z istim imenom bodo zaradi ukrajinskega obstreljevanja evakuirali okoli devet tisoč otrok, je povedal regionalni guverner Gladkov. Prvo skupino 1.200 otrok bodo evakuirali 22. marca, še poroča Reuters.
10.00 Putin napovedal obnovo kopenske železniške povezave s Krimom
Rusija bo obnovila železniški promet iz Rusije prek zasedenega Donbasa do polotoka Krim, je v ponedeljek ob deseti obletnici priključitve ukrajinskega polotoka sporočil ruski predsednik Vladimir Putin. Na množičnem shodu na Rdečem trgu se je zbranim zahvalil za podporo na predsedniških volitvah in slavil "vrnitev Krima skupni družini".
Putin je zbrani množici pred koncertom v središču Moskve dejal, da so mu ravno zjutraj sporočili novico o obnovi železniške povezave iz Rostova na Donu do Mariupola in Berdjanska, dveh donbaških mest, ki jih Rusija zaseda od leta 2022.
"Nadaljevali bomo to delo in vlaki bodo kmalu šli naravnost v Sevastopol. To bo še ena alternativna pot namesto Krimskega mostu," je povedal Putin po poročanju portala ruske tiskovne agencije Tass.
Sevastopol na skrajnem jugu Krima je največje mesto na polotoku ter oporišče ruske mornarice še iz časov ruskega cesarstva.
Krim, ki je po razpadu Sovjetske zveze ostal znotraj meja neodvisne Ukrajine, si je Rusija nezakonito prisvojila leta 2014. Rusija je nato še pred koncem desetletja odprla cestni in železniški most, ki polotok povezuje z rusko celino. Do invazije na Ukrajino februarja 2022 je bila to tudi edina povezava priključenega ozemlja s preostankom države, odtlej pa je bil večkrat tarča ukrajinskih napadov.
"Krim ni samo strateško pomembno ozemlje ... je ponos Rusije," je v kratkem nagovoru zbranim v prestolnici povedal Putin, ki se je dotaknil tudi preostalih ukrajinskih ozemelj, ki si jih je Rusija priključila.
Kot je dejal, je bila njihova "vrnitev k družini" mnogo težja in bolj tragična, a da jim je kljub temu uspelo. V govoru je Putin za ozemlja poleg Donbasa uporabil iredentistični termin Nova Rusija.
Rusija si je septembra 2022 poleg separatističnih republik Doneck in Lugansk priključila še dve delno zasedeni ukrajinski regiji, Herson in Zaporožje, še poroča STA.
