Četrtek, 14. 3. 2024, 11.50
7 mesecev, 3 tedne
Jens Stoltenberg: Ukrajini ne zmanjkuje poguma, ampak streliva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na predstavitvi letnega poročila za leto 2023.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je predstavil letno poročilo za leto 2023. Kot je povedal, so v poročilu predstavljeni lanski dosežki članic. Članice so med drugim okrepile svoje obrambne sposobnosti in povečale naložbo v obrambno industrijo. Več vojaških enot zavezništva je tudi povečalo svojo pripravljenost. "Svet je postal nevarnejši, a Nato je postal močnejši," je zatrdil Stoltenberg. V poročilu so tudi izidi različnih javnomnenjskih anket, med drugim tudi o članstvu v Natu. Po tej anketi članstvo v Natu podpira 52 odstotkov Slovencev, 32 odstotkov pa mu nasprotuje.
Jens Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci v Bruslju povedal, da je podpora Natu zelo močna na obeh straneh Atlantika. V ZDA bi samo 13 odstotkov glasovalo proti članstvu v Natu. Trdna je tudi podpora državljanov članic Nata pogumni Ukrajini – dve tretjini sta za nadaljevanje podpore Ukrajine. Članice Nata dobavljajo kar 99 odstotkov vojaške pomoči za Ukrajino. Ta pomoč je Ukrajini omogočila, da preživi kot suverena država, je povedal.
Zgodovinska napaka, če bodo Putinu dopustili zmago
"Toda Ukrajina potrebuje še več podpore in potrebuje jo zdaj. Ukrajini ne zmanjkuje poguma, ampak streliva. Skupaj imamo zmogljivosti, da Ukrajini dobavimo, kar potrebuje. Potrebujemo pa še politično voljo, da to naredimo. Vsi zavezniki morajo hitro dobaviti pomoč, ker ima vsak dan zamude resne posledice na bojišču v Ukrajini. Zdaj je kritični trenutek in bo velika zgodovinska napaka, če bomo dopustili, da Vladimir Putin prevlada. Ne moremo dopustiti, da avtoritarni voditelji dosežejo svoje načrte z uporabo sile. To bi bilo nevarno za vse nas," je posvaril generalni sekretar Nata.
Lani je postala članica Finska, pretekli teden še Švedska, Ukrajina pa je Natu blizu kot nikoli prej. Nato je zdaj večji in močnejši, je izpostavil Stoltenberg. "Leto 2023 je bilo deveto zaporedno leto povečanih izdatkov za obrambo v Evropi in Kanadi. Obrambni izdatki so se povečali za enajst odstotkov. Leta 2024 bodo članice Nata v Evropi za obrambne izdatke namenile 470 milijard ameriških dolarjev, kar obsega dva odstotka njihova skupnega BDP."
Po Stoltenbergovih napovedih bosta letos dve tretjini članic dosegli vsaj dva odstotka BDP, ki ga bodo namenile za obrambo. Leta 2014, ko je bila dana ta zaveza, so to merilo izpolnjevale samo tri članice zavezništva.
V poročilu so tudi izsledki javnomnenjske ankete, v katere je vključena tudi Slovenija. Na vprašanje, ali bi bilo treba povečati obrambni proračun, je tako z "da" odgovorilo 60 odstotkov vprašanih Slovencev, 25 odstotkov jih je proti, 14 odstotkov pa jih ne ve odgovora na to vprašanje.
Če bi bil referendum o članstvu v Natu, bi 52 odstotkov slovenskih volivcev glasovalo za članstvo, 32 odstotkov pa bi jih nasprotovalo. Preostali so odgovorili, da ne vedo. Članstvo v Natu ima tako v Sloveniji primerjalno gledano malo podpore. Manj podpore ima Nato le v Črni gori, kjer bi za članstvo glasovalo le 46 odstotkov volivcev, nasprotnikov pa je 44 odstotkov. V povprečju je za članstvo v Natu 66 odstotkov volivcev.
Članice Nata, ki dajejo največ za obrambo
Leta 1949 ustanovljeno Severnoatlantsko zavezništvo (Nato) ima zdaj 32 članic (zadnja članica je nedavno postala Švedska). Leta 2014 so se takratni voditelji držav zavezništva zavezali, da bodo za obrambo prispevali vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ta cilj naj bi dosegli do leta 2024.
Stoltenberg je na današnji novinarski konferenci povedal, da bosta letos dva odstotka BDP za obrambo dosegli dve tretjini članic. Kot je še pojasnil, bodo imeli točnejše podatke julija letos. Po letnem poročilu za leto 2023 bo letos vsaj dva odstotka BDP doseglo osemnajst članic.
Podatki za leto 2023
Od 32 držav članic je lani ta cilj (vsaj dva odstotka BDP) doseglo le enajst članic. To je vrstni red glede na delež BDP za obrambne izdatke (vir: Nato, julij 2023):
- Poljska 3,9 odstotka
- ZDA 3,49 odstotka
- Grčija 3,01 odstotka
- Estonija 2,73 odstotka
- Litva 2,54 odstotka
- Finska 2,45 odstotka
- Romunija 2,44 odstotka
- Madžarska 2,43 odstotka
- Latvija 2,27 odstotka
- Velika Britanija 2,07 odstotka
- Slovaška 2,03 odstotka
- Francija 1,9 odstotka
- Makedonija 1,87 odstotka
- Črna gora 1,87 odstotka
- Bolgarija 1,84 odstotka
- Hrvaška 1,79 odstotka
- Albanija 1,76 odstotka
- Nizozemska 1,70 odstotka
- Norveška 1,67 odstotka
- Danska 1,65 odstotka
- Nemčija 1,57 odstotka
- Češka 1,50 odstotka
- Portugalska 1,48 odstotka
- Italija 1,46 odstotka
- Kanada 1,38 odstotka
- Slovenija 1,35 odstotka
- Turčija 1,31 odstotka
- Španija 1,26 odstotka
- Belgija 1,13 odstotka
- Luksemburg 0,72 odstotka
Vidimo, da številne evropske države, ki so dosegle ali presegle dva odstotka BDP, mejijo na Rusijo (Poljska, Estonija, Litva in Latvija) ali so v njeni bližini (Romunija). Čim večja je oddaljenost od Rusije, tem večja je možnost, da država za obrambo daje manj kot dva odstotka. Na seznamu ni Islandije, ki nima vojske, in Švedske, ki je članica Nata postala šele letos. Bo pa po švedskih napovedih njihova država letos za obrambo dala 2,1 odstotka BDP.
Po napovedih iz oktobra lani bo Slovenija za obrambo letos dala 1,31 odstotka BDP, leta 2025 pa 1,36 odstotka.
Glede na absolutne številke, ki jih članice Nata namenjajo za obrambo, pa je prva deseterica držav takšna: ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Poljska, Kanada, Španija, Turčija in Nizozemska. Na vrhu absolutnih številk so torej največje in/ali najbogatejše članice Nata.
