Netanjahu v pogovoru s Trumpom zagotovil, da ne želi vojne s Sirijo

8.00 Netanjahu v pogovoru s Trumpom zagotovil, da ne želi vojne s Sirijo

Glede Sirije je Netanjahu dejal, da Izraela "ne zanima konflikt", svoja ravnanja pa da bodo uskladili glede na razmere na terenu.

Izrael je 8. decembra, le nekaj ur po padcu vlade nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada in prevzemu oblasti s strani več uporniških skupin pod vodstvom islamistov, z vojsko vstopil v tamponsko območje, ki ločuje izraelske in sirske položaje, in s tem prekršil dogovor o premirju iz leta 1974.

Kopenski invaziji so sledili obsežni celotedenski napadi, s katerimi Izrael uničuje ostanke opreme poražene sirske vojske po vsej državi.

Kot navaja Sirski observatorij za človekove pravice, napadi izraelskih sil ne pojenjajo. Davi so izraelska letala izvedla nov niz napadov, v katerem so med drugim napadla obmorsko regijo Tartus, kjer se nahaja tudi oporišče ruske mornarice.

Nevladna organizacija s sedežem v Združenem kraljestvu je od spremembe oblasti v Damasku naštela več kot 450 izraelskih napadov v 13 sirskih regijah.

6.10 Evropski parlament o Siriji in pričakovanjih pred vrhom EU

Eden osrednjih dogodkov plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta – prvega po nastopu dela nove Evropske komisije –, ki se danes začenja v Strasbourgu, bo podelitev nagrade Saharov venezuelskima opozicijskima politikoma. Poslanci bodo tudi izvolili novega ombudsmana, v razpravah pa se bodo posvetili Siriji, vrhu EU in dezinformacijam na spletu.

Podelitev nagrade Saharova za svobodo misli, ki gre letos v roke voditeljev venezuelske opozicije Marie Corine Machado in Edmunda Gonzaleza Urrutie, je na sporedu v torek. Najvišjo nagrado EU za človekove pravice so jima poslanci dodelili za njuna prizadevanja za ponovno vzpostavitev svobode in demokracije v domovini.

Formalni poraženec letošnjih predsedniških volitev Urrutia, ki ga je Evropski parlament priznal kot legitimnega in demokratično izvoljenega voditelja Venezuele, se bo podelitve udeležil osebno, Machado pa bo v Strasbourgu predstavljala njena hčerka Ana Corina Sosa.

Prav tako v torek bodo poslanci na tajnem glasovanju volili novega evropskega ombudsmana. Evropska varuhinja človekovih pravic je trenutno Emily O'Reilly, ki položaj zaseda od leta 2013. Za njenega naslednika se poteguje šest kandidatov, za zdaj pa še ni jasno, kdo si lahko obeta največjo podporo.

Poslance bo v torek zaposlovalo tudi več razprav. Z novo visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas se bodo posvetili dogajanju v Siriji po strmoglavljenju predsednika Bašarja Al Asada, njegovim geopolitičnim posledicam in humanitarnim razmeram v regiji. Govorili bodo tudi o zatiranju proevropskih protestov v Gruziji.

Poslanci se bodo isti dan posvetili še razpravi o dezinformacijah na družbenih medijih in nevarnostih, ki jih predstavljajo za svobodne in poštene volitve v Evropi. Razprava bo potekala v luči razveljavitve prvega kroga romunskih predsedniških volitev zaradi poročil o tujem vmešavanju, zlasti prek omrežja TikTok.

Evropska komisija je od TikToka že zahtevala hrambo podatkov, povezanih s celotnim volilnim obdobjem v Romuniji. Poslanci naj bi od nje na zasedanju zahtevali informacije glede nadzora velikih spletnih platform v skladu z aktom o digitalnih storitvah in jo v primeru suma na kršitve pozvali k hitremu ukrepanju.

Na dnevnem redu imajo tudi glasovanje o enoletni preložitvi začetka izvajanja evropske uredbe o krčenju gozdov. Dogovor o enoletni preložitvi sta Svet EU in Evropski parlament dosegla nedavno, ne prinaša pa vsebinskih sprememb uredbe, za katere se je zavzemal Evropski parlament.

V sredo bodo nato v razpravi predstavili pričakovanja glede prednostnih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta, ki se z vrhom EU-Zahodni Balkan prav tako začenja v sredo. V ospredju četrtkove razprave voditeljev bodo sicer Ukrajina, Bližnji vzhod, preprečevanje kriz in migracije.

6.00 Zunanji ministri EU o odzivu na dogajanje v Siriji in podpori Ukrajini

Zunanji ministri EU bodo danes na prvem zasedanju pod vodstvom nove visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Kaje Kallas razpravljali o dogajanju na Bližnjem vzhodu, vključno z odzivom EU na spremembo oblasti v Siriji. Govorili bodo še o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo in odzivu na nasilno zatiranje protestov v Gruziji.

Zunanji ministri držav članic EU, med njimi ministrica Tanja Fajon, bodo tako kot na vseh zasedanjih v zadnjem letu dni razpravljali o razmerah na Bližnjem vzhodu. V Gazi se nadaljujejo izraelski napadi, na jugu Libanona pa je v veljavi krhko premirje med Izraelom in proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah.

Pričakovati je, da bodo v središču tokratne razprave zaznamovale predvsem uporniške skupine, ki so nedavno strmoglavile sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ministri bodo po napovedih govorili odzivu EU na dogajanje in morebitni vzpostavitvi stikov z novimi sirskimi oblastmi.

Zunanji ministri bodo znova govorili tudi o nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, predvsem na vojaškem področju.

Razpravljali pa bodo še o odzivu EU na nasilno zatiranje protestov v Gruziji, ki so se okrepili po odločitvi gruzijskega premierja Iraklija Kobahidzeja, da začetek pristopnih pogajanj z Unijo preloži na leto 2028. Na mizi naj bi imeli tudi sankcije proti posameznikom, odgovornim za nasilje, a še ne bodo odločali o konkretnih imenih.

Novice Noče nove vojne

Novice Izrael še naprej napada Gazo: ubitih deset ljudi, več deset je ranjenih

Novice Izrael ob začetku umika iz Libanona obstreljuje Sirijo in Gazo