Četrtek, 8. 8. 2024, 6.30
5 ur, 25 minut
Zgodovina meritev: letošnji julij drugi najtoplejši mesec doslej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Podnebje se še naprej segreva, kažejo meritve.
Letošnji julij je bil po podatkih službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus drugi najtoplejši julij doslej in drugi najtoplejši mesec nasploh. Povprečna globalna temperatura zraka je dosegla 16,91 stopinje Celzija, kar je 0,68 stopinje nad julijskim povprečjem v obdobju 1991–2020 in 0,04 stopinje manj kot julija lani.
Julij je s tem zaključil 13-mesečni niz, ko je bil vsak mesec najtoplejši dotlej, so sporočili iz Copernicusa. Kot so poudarili, je bil resda malenkost hladnejši od lanskega, ki še vedno drži rekord, a je postregel z dvema najtoplejšima dnevoma v zgodovini meritev. Povprečna globalna temperatura je namreč 22. julija dosegla 17,16 stopinje Celzija, dan pozneje pa 17,15 stopinje.
Povprečna julijska temperatura je bila 1,48 stopinje Celzija nad ocenjenim julijskim povprečjem v obdobju 1850–1900.
Od avgusta lani do vključno julija letos je bila povprečna globalna temperatura 0,76 stopinje nad povprečjem obdobja 1991–2020 in 1,64 stopinje nad ocenjenim povprečjem obdobja 1850–1900.
V Evropi je bila povprečna julijska temperatura 1,49 stopinje nad julijskim povprečjem v obdobju 1991–2020, s čimer je letošnji julij postal drugi najtoplejši v Evropi po juliju 2010. Povprečne temperature so bile najvišje v južni in vzhodni Evropi, v severozahodni pa so bile blizu povprečja ali pod njim.
Izven Evrope so povprečje najbolj presegle temperature na zahodu ZDA, zahodu Kanade, v večjem delu Afrike ter na Bližnjem vzhodu in v Aziji. Pod povprečjem so bile na zahodu Antarktike ter v delih ZDA, Južne Amerike in Avstralije.
Povprečna globalna temperatura gladine morja je bila julija 20,88 stopinje Celzija, kar je druga najvišja mesečna temperatura v zgodovini. Višja je bila le temperatura julija lani, a za vsega 0,01 stopinje.
Karpatos, Grčija
"Naše podnebje se še naprej segreva. Uničujoči učinki podnebnih sprememb so se začeli kazati precej pred letom 2023 in se bodo nadaljevali, dokler globalni izpusti toplogrednih plinov ne dosežejo neto ničelne vrednosti," je objavo podatkov pospremila namestnica direktorja Copernicusove službe za spremljanje podnebnih sprememb Samantha Burgess.
Na vse večjo verjetnost pojavljanja ekstremnih vremenskih pojavov je v nedavnem pogovoru za STA opozoril tudi direktor službe Carlo Buontempo. Svet bi se lahko za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo segrel že v začetku prihodnjega desetletja, je poudaril.
