Sobota, 23. 9. 2023, 9.14
7 mesecev, 2 tedna
577. DAN VOJNE V UKRAJINI
Na Norveškem aretirali nekdanjega poveljnika Wagnerja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,63
Ameriški predsednik Joe Biden naj bi svojemu ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu obljubil, da bo Kijev dobil "majhno število" raket ATACMS z dosegom okoli 300 kilometrov. To bi Kijevu omogočilo, da zadane ruske cilje globoko za frontno črto. Norveška policija je aretirala nekdanjega poveljnika ruske najemniške skupine Wagner Andreja Medvedjeva zaradi suma, da je poskušal nezakonito prečkati mejo nazaj v Rusijo.
20.29 Lavrov: ZDA in zavezniki podžigajo konflikte
16.51 Na Norveškem aretirali nekdanjega poveljnika Wagnerja
15.36 ZDA naj bi prižgale zeleno luč za dobavo raket ATACMS
13.53 Szijjarto se je sestal z Lavrovom
11.01 Na polotoku Krim naj bi odjeknile nove eksplozije
9.53 Napetost med Poljsko in Ukrajino se vse bolj stopnjuje
9.10 Zelenskemu v Kanadi obljubili dodatno pomoč
20.29 Lavrov: ZDA in zavezniki podžigajo konflikte
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na novinarski konferenci po govoru na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov ZDA in njene zaveznice obtožil, da s podžiganjem konfliktom svet umetno delijo na sovražne bloke. Preostali del planeta je tega naveličan, je ztrdil Lavrov: "Nočejo več živeti pod nikogaršnjim jarmom."
Naveličanost s hegemonijo ZDA se po njegovih besedah kaže v rasti skupin, kot je Brics, ki trenutno vključuje Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južno Afriko, ki bi se ji lahko prihodnje leto pridružile še Argentina, Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.
16.51 Na Norveškem aretirali nekdanjega poveljnika Wagnerja
Norveška policija je aretirala nekdanjega poveljnika ruske najemniške skupine Wagner Andreja Medvedjeva zaradi suma, da je poskušal nezakonito prečkati mejo nazaj v Rusijo, potem ko je v začetku leta zaprosil za azil na Norveškem, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočil njegov odvetnik.
Policija je pozno v petek sporočila, da je pridržala moškega, zaradi poskusa nezakonitega prestopa ruske meje, pri čemer imena moškega ni izdala. Aretacijo Medvedjeva je potrdil njegov odvetnik Brynjulf Risnes, ki sicer trdi, da je aretacijo povzročil nesporazum.
"Bil je tam zgoraj, da bi videl, ali lahko najde kraj, kjer je januarja prestopil na Norveško. Ustavili so ga, ko je bil v taksiju. Nikoli ni bil blizu meje in njegov namen ni bil prečkati meje z Rusijo, je povedal Risnes.
Andrej Medvedjev je januarja pobegnil na Norveško, kjer je nato zaprosil za azil. Skupino Wagner naj bi zapustil, ker je bil priča številnim kršitvam človekovih pravic in vojnim zločinom v Ukrajini.
Aprila je bil Medvedjev na Norveškem obsojen zaradi vpletenosti v pretep v baru in nošenja zračne puške. Takrat je rekel, da gleda v prihodnost in upa na azil. Maja pa je v videoposnetku, objavljenem na YouTubu, povedal, da se želi vrniti v Rusijo, čeprav bi to lahko predstavljalo tveganje za njegovo življenje.
15.36 ZDA naj bi prižgale zeleno luč za dobavo raket ATACMS
NBC News in Wall Street Journal citirata neimenovane ameriške uradnike, ki pravijo, da je ameriški predsednik Joe Biden svojemu ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu obljubil, da bo Kijev dobil "majhno število" raket ATACMS z dosegom okoli 300 kilometrov. To bi Kijevu omogočilo, da zadene ruske cilje globoko za frontno črto. Voditelja sta se v četrtek srečala v Beli hiši.
Medtem sta najmanj dve ukrajinski raketi srednjega dosega v petek zadeli poveljstvo ruske črnomorske flote v Sevastopolu na Krimu. Ukrajinski vojaški vir je za BBC povedal, da so za napad v pristanišču uporabili rakete Storm Shadow, ki jih dobavljata Velika Britanija in Francija. Takšne rakete imajo doseg nekaj več kot 240 kilometrov.
13.53 Szijjarto se je sestal z Lavrovom
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto se je v petek ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku sestal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Opozoril je, da vojna v Ukrajini škodi vsem, predvsem Evropi, in pozval h končanju spopadov. Sestanek z Lavrovom pa je predlagal drugim zahodnim voditeljem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
🇷🇺🇭🇺 FMs Sergey #Lavrov and Péter #Szijjártó noted the constructive nature of the pragmatic cooperation between Russia and #Hungary in various fields.
— MFA Russia 🇷🇺 (@mfa_russia) September 22, 2023
They also exchanged views on key issues related to UN activities and current international problems
🔗 https://t.co/fhIo1zNeBq https://t.co/icDW1aAqhG pic.twitter.com/qQPvSMLILn
"Dobro bi bilo, da bi tudi drugi zahodni politiki storili enako, potem bi bilo več upanja, da se bo vojna v Ukrajini končala," je poudaril Szijjarto in ponovil, da si Madžarska še naprej prizadeva za konec vojne v Ukrajini. "Želimo, da se ubijanje neha in da se čim prej začnejo mirovni pogovori," je dodal. Opozoril je, da vojna škodi vsem, "predvsem pa Evropi, kjer vsi plačujemo ceno vojne", poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Lavrov se je medtem po navedbah Szijjarta zavezal, da bo Madžarski zagotovil oskrbo z energijo. Kot navaja ruska tiskovna agencija Tass, pa naj bi oktobra nameraval obiskati Moskvo in s podpredsednikom ruske vlade Aleksandrom Novakom razpravljati o energetskih vprašanjih. Szijjarto je bil edini visoki uradnik iz države članice EU, ki se je v New Yorku ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN sestal z Lavrovom.
Madžarska kot članica EU pod vodstvom premierja Viktorja Orbana goji do Moskve naklonjena stališča, ki se od začetka ruske agresije proti Ukrajini niso bistveno spremenila. To se odraža tudi pri odločitvah glede sankcij EU proti Rusiji, do katerih je Budimpešta zadržana ali pa jim nasprotuje.
11.01 Na polotoku Krim naj bi odjeknile nove eksplozije
Le dan po ukrajinskem napadu na sedež ruske črnomorske flote na polotoku Krim, ki je pod ruskim nadzorom, naj bi danes na polotoku znova odjeknile eksplozije. Po navedbah lokalnih proruskih oblasti se je v mestu Sevastopol sprožila zračna obramba. O žrtvah ali škodi na infrastrukturi za zdaj ne poročajo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Crimea came under attack this morning. Arrivals reported near Inkerman, where the oil depot of the Black Sea Fleet of the Russian Federation WAS located.#counteroffensive 🇺🇦 pic.twitter.com/klCNsPQ7V2
— Ukraine Front Lines (@EuromaidanPR) September 23, 2023
"Po predhodnih informacijah je v Sevastopolu delovala zračna obramba," je danes na Telegramu zapisal guverner Sevastopola Mihail Razvožajev, ki ga je nastavila Moskva. Dodal je, da so ostanki raket padli v okrožje severno od mesta, kjer je sedež ruske črnomorske flote. Na družbenih omrežjih so medtem zaokrožile fotografije, ki prikazujejo velike oblake dima na območju, kjer naj bi bilo rusko skladišče streliva.
Razvožajev je še pred tem opozoril na možnost novega ukrajinskega raketnega napada v regiji. "Pozor! Raketna nevarnost," je dejal in prebivalce pozval, naj se zatečejo na varno. Kmalu zatem pa je dejal, da je nevarnosti konec.
Novi napad se je zgodil le dan potem, ko je ukrajinska vojska v raketnem napadu zadela sedež ruske mornarice v Sevastopolu na polotoku Krim, ki je pod ruskim nadzorom. Za zdaj še vedno ni znano, koliko žrtev je zahteval napad. Ruske oblasti so sprva poročale, da je v napadu umrl ruski vojak, a je obrambno ministrstvo pozneje sporočilo, da vojaka za zdaj le pogrešajo.
Ukrajinska vojska poroča, da je v napadu umrlo oziroma bilo ranjenih več deset ljudi, vključno z visokimi poveljniki ruske flote. Ob tem je dodala, da je napad izvedla v času sestanka vodstva ruske mornarice. Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov medtem trdi, da je bilo v napadu ubitih najmanj devet ljudi, med njimi tudi ruski generali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rusija si je polotok Krim in večji del teritorialnih voda v bližini priključila leta 2014. Krim, nadzor nad katerim si tako kot na drugih zasedenih ukrajinskih ozemljih želi Kijev pridobiti nazaj, je v zadnjem času postal tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov.
9.53 Napetost med Poljsko in Ukrajino se vse bolj stopnjuje
Poljski premier Mateusz Morawiecki je v petek ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu dejal, naj "ne žali Poljakov", s čimer je nadaljeval svojo ostro retoriko do Kijeva, potem ko je poljski predsednik Andrzej Duda poskušal pomiriti napetosti med državama zaradi spora glede uvoza žita.
Kot smo že poročali, se je Poljska odločila podaljšati prepoved uvoza ukrajinskega žita, s čimer je ogrozila odnose s sosednjo državo, ki ji močno pomaga vse od začetka ruske invazije februarja lani. Zelenski je svojo sosedo razjezil, ko je na generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku dejal, da si Kijev prizadeva za ohranitev kopenskih poti za izvoz žita, a da "politično gledališče" okoli izvoza tega proizvoda Moskvi le pomaga.
"Predsedniku Zelenskemu želim povedati, naj nikoli več ne žali Poljakov, kot je to storil nedavno med govorom v ZN," je Morawiecki dejal na petkovem shodu pred parlamentarnimi volitvami prihodnji mesec.
9.10 Zelenskemu v Kanadi obljubili dodatno pomoč
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na svojem prvem obisku v Kanadi v petek zahvalil Ottawi za vso podporo od začetka ruske invazije. Ob tem mu je kanadski premier Justin Trudeau zagotovil dodatno pomoč, v okviru katere bodo Ukrajini med drugim poslali 50 oklepnih vozil, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Kanadska podpora Ukrajini z orožjem in opremo nam je omogočila, da smo rešili na tisoče življenj," je dejal predsednik v nagovoru parlamentu, kjer so ga sprejeli ob bučnem aplavzu in vzklikanju. "Ruska agresija se mora končati z našo zmago, tako da Rusija ne bo nikoli več mogla izvajati genocida v Ukrajini in da tega ne bo nikoli več poskušala storiti. Moskva mora enkrat za vselej izgubiti," je dodal.
Pred tem se je Zelenski srečal s premierjem Trudeaujem, ki je ocenil, da je to zelo vznemirljiv dan za Kanado, saj lahko Zelenskemu osebno zagotovi neomajno podporo Kanadčanov. Kanadski premier je Zelenskemu zagotovil nadaljnjo podporo in predstavil načrt pomoči v vrednosti 650 milijonov kanadskih dolarjev (454 milijonov evrov) za prihodnja tri leta. Med drugim bodo v Ukrajino poslali 50 oklepnih vozil, organizirali urjenje pilotov za letala F-16 in psihološko podporo.
Zelenski je po obisku Ottawe, kjer se je mudil skupaj s prvo damo Oleno Zelensko, odpotoval v Toronto, kjer je imel na programu srečanje s poslovneži in člani ukrajinske skupnosti v Kanadi.
