Ponedeljek, 29. 5. 2023, 6.28
1 leto, 1 mesec
460. DAN VOJNE V UKRAJINI
Že drugo noč zapored eksplozije v bližini Kijeva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,41
V Kijevu je bilo v ponedeljek zgodaj slišati več eksplozij, je drugi dan ruskih zračnih napadov na mesto sporočil župan Vitalij Kličko. Reuters je objavil posnetek prebivalcev Kijeva, ki zaradi eksplozije hitijo v zaklonišča.
17.13 Poljska zaradi podpiranja oblasti v Minsku uvedla sankcije proti 365 Belorusom
16.55 Danska bo v sklad za pomoč Ukrajini dodala več kot dve milijardi evrov
15.30 Lavrov vnovič opozoril na nevarnost propada črnomorske žitne pobude
14.44 Poljski predsednik podpisal zakon o preiskavi ruskega vpliva
13.19 Kijev odbija nov val ruskih napadov
9.01 Močan ruski napad na infrastrukturo pristanišča v Odesi
7.09 Lukašenko ponuja jedrsko orožje državam, ki se želijo "pridružiti uniji Rusije in Belorusije"
6.32 Že drugo noč zapored eksplozije v bližini Kijeva
17.13 Poljska zaradi podpiranja oblasti v Minsku uvedla sankcije proti 365 Belorusom
Poljska je danes uvedla sankcije proti 365 Belorusom, med katerimi je več kot 150 beloruskih poslancev. Kot razlog je navedla "podpiranje represivne politike oblasti v Minsku". Obenem je poteza odziv na primer poljsko-beloruskega novinarja Andrzeja Poczobuta, ki so ga zaradi do oblasti kritičnega poročanja v Belorusiji obsodili na osem let zapora.
16.55 Danska bo v sklad za pomoč Ukrajini dodala več kot dve milijardi evrov
Danska vlada je danes sporočila, da bo v državni sklad za pomoč Ukrajini, ki je bil ustanovljen marca, namenila dodatna sredstva - nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tako se bo skupna višina sredstev v skladu povečala s prvotne milijarde na približno 3,4 milijarde evrov.
"Glede vojne v Ukrajini smo v zelo kritičnem trenutku, saj so razmere na bojišču resne, zato Ukrajina potrebuje vso podporo, ki jo lahko dobi," je za dansko javno radiotelevizijo DR povedala predsednica vlade Mette Frederiksen.
15.30 Lavrov vnovič opozoril na nevarnost propada črnomorske žitne pobude
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v kenijski prestolnici Nairobi Zahod opozoril, da je sporazum o izvozu žita čez Črno morje v nevarnosti, da propade, če Združeni narodi ne bodo izpolnili dela dogovora, ki predvideva odpravo ovir za izvoz ruskega žita in gnojil. Po besedah Lavrova se namreč sporazum "sploh ne izpolnjuje".
Od sklenitve sporazuma je Rusija že večkrat zagrozila, da utegne od njega odstopiti, če ovire za izvoz ruskega žita in gnojil ne bodo odpravljene.
"Če bo vse ostalo tako, kot je, in očitno bo, potem bo treba izhajati iz dejstva, da [sporazum] ne deluje več," je na nenapovedanem obisku po poročanju tiskovne agencije Reuters dejal Lavrov. Po njegovih besedah se sporazum "sploh ne izpolnjuje", od žita, izvoženega v okviru sporazuma, pa ga je v najrevnejše države sveta prispelo manj kot tri odstotke.
Po ruski invaziji na Ukrajino februarja lani so ruske vojaške ladje blokirale ukrajinska pristanišča v Črnem morju, dokler nista sprti strani julija lani sklenili sporazum, ki omogoča ladjam z žitom varen prehod. Sporazum, ki sta ga državi ob posredovanju Turčije in ZN podpisali v Istanbulu, so nazadnje podaljšali sredi tega meseca.
Od sklenitve sporazuma je Rusija že večkrat zagrozila, da utegne od njega odstopiti, če ovire za izvoz ruskega žita in gnojil ne bodo odpravljene.
14.44 Poljski predsednik podpisal zakon o preiskavi ruskega vpliva
Poljski predsednik Andrzej Duda je danes podpisal sporni zakon o ustanovitvi preiskovalne komisije o morebitnem ruskem vplivu na Poljskem. Napovedal je še, da bo ustavnemu sodišču naročil, naj preuči zakon, poročajo tuje tiskovne agencije.
Andrzej Duda in Volodimir Zelenski
Kritiki konservativni vladi pod vodstvom stranke Zakon in pravičnost (PiS) očitajo, da z zakonom, sprejetim nekaj mesecev pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami, želi predvsem diskreditirati vodjo opozicije in nekdanjega premierja Donalda Tuska. Poleg tega bi lahko komisija uradnikom prepovedala opravljanje funkcij.
Glede na osnutek zakona, ki ga je poljski parlament sprejel v petek, bo komisijo sestavljalo devet članov, ki jih bo izbral spodnji dom parlamenta. Po mnenju vlade je takšna komisija nujna za odpravo vpliva Rusije na Poljskem. Duda je danes v izjavi za javnost izrazil upanje, da bo parlament odgovorno izbral člane komisije.
13.19 Kijev odbija nov val ruskih napadov
Valerij Zalužni, vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil, je povedal, da je Ukrajini uspelo sestreliti 37 raket in 29 brezpilotnih letal. Dejal je, da je Rusija izstrelila do 40 raket in okoli 35 brezpilotnih letal.
Ukrajinska prestolnica se je ves mesec maj soočala čedalje pogostejšim bombardiranjem. Kijevu je uspelo odbiti val ruskih zračnih napadov, so danes sporočile oblasti.
V soboto zvečer se je mesto soočilo z največjim valom zračnih napadov od začetka invazije. Kijevski župan Vitalij Kličko je dejal, da ni poročil o žrtvah in da ni bilo poškodovane infrastrukture.
Na twitterju je dopisnik BBC objavil posnetek eksplozije:
Sound of explosion in Kyiv. pic.twitter.com/9a3XUcZlrR
— Euan MacDonald (@Euan_MacDonald) May 29, 2023
9.01 Močan ruski napad na infrastrukturo pristanišča v Odesi
Sinočnji napad ruskega brezpilotnega letala je poškodoval del infrastrukture v ukrajinskem črnomorskem pristanišču Odesa, ki je ključno za izvoz žita, je sporočila ukrajinska vojska. Zaradi zadetka je izbruhnil požar, ki pa so ga hitro pogasili. Podatke o višini škode še zbirajo, je na družbenem omrežju Facebook sporočilo južno poveljstvo vojske.
Ali škoda v pristanišču ogroža izvoz žita, vojska ni navedla, je pa izvoz žita in drugih prehranskih izdelkov mogoč samo prek pristanišč v regiji Odesa.
Združeni narodi in Turčija so julija lani posredovali pri črnomorskem dogovoru o žitu, sprva dogovorjenem za 120 dni, da bi pomagali rešiti svetovno prehransko krizo, ki jo je poslabšala ruska invazija na Ukrajino, eno vodilnih svetovnih izvoznic žita. Namen sporazuma, ki je bil podaljšan ta mesec, je zagotoviti varen izvoz žita in hrane iz treh ukrajinskih pristanišč – Odese, Čornomorska in Pivdenji.
Ukrajinska vojska je sporočila, da so ruske sile v napadu uporabile brezpilotna letala Shahed iranske izdelave, vendar podrobnosti niso objavili.
7.09 Lukašenko ponuja jedrsko orožje državam, ki se želijo "pridružiti uniji Rusije in Belorusije"
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je nekaj dni po potrditvi, da se je začel prenos taktičnega jedrskega orožja iz Moskve v Minsk zatrdil. da bodo narodi, ki se želijo "pridružiti uniji Rusije in Belorusije", dobili to orožje.
Lukašenko, tesen zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina, je to izjavil v televizijskem intervjuju, objavljenem v nedeljo na državnem kanalu Rusija 1.
Med intervjujem je Lukašenko dejal, da "nikogar ne moti, da imajo Kazahstan in druge države enako tesne odnose, kot jih imamo mi z Rusko federacijo."
"Zelo preprosto je," je dodal. »Pridružite se uniji Belorusije in Rusije. To je vse: jedrsko orožje bo za vse."
Pogodba o ustanovitvi belorusko-ruske unije, podpisana leta 1999, je postavila pravno podlago za obsežno zavezništvo med državama, ki med drugim obsega gospodarstvo, informacije, tehnologijo, kmetijstvo in varnost meja.
Toda njegove pripombe o razdelitvi jedrskega orožja podobno mislečim zaveznikom bodo verjetno povečale zaskrbljenost v času naraščajočega globalnega širjenja in ko Moskva grozi svetu s svojim lastnim jedrskim arzenalom, medtem ko agresija proti Ukrajini popušča.
Beloruski avtokrat je v četrtek dejal, da se je začel prenos nekaterih taktičnih jedrskih orožij iz Rusije v Belorusijo po sporazumu, ki sta ga podpisala Moskva in Minsk.
"Treba je bilo pripraviti skladišča in tako dalje. Vse to smo naredili. Zato smo začeli premikati jedrsko orožje," je po poročanju državne tiskovne agencije Belta dejal Lukašenko.
Belorusija že od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja na svojem ozemlju nima jedrskega orožja. Kmalu po razglasitvi neodvisnosti po razpadu Sovjetske zveze se je strinjala, da vse orožje za množično uničevanje iz sovjetskega obdobja, ki je bilo tam nameščeno, prenese v Rusijo.
Odkar je pred več kot enim letom napadel Ukrajino, je Putin ob številnih priložnostih uporabil stopnjevano retoriko, opozoril na "naraščajočo" grožnjo jedrske vojne in namignil, da bi Moskva lahko opustila svojo politiko "no first use".
6.32 Že drugo noč zapored eksplozije v bližini Kijeva
V Kijevu je bilo v ponedeljek zgodaj slišati več eksplozij, je drugi dan ruskih zračnih napadov na mesto sporočil župan Vitalij Kličko. "Raketo so sestrelili blizu Kijeva," je Kličko zapisal na aplikaciji Telegram. "Protizračna obramba deluje," je dodal.
To je že druga noč zapored, ko Rusija napada ukrajinsko prestolnico. V noči na nedeljo je Ukrajina sestrelila 58 od 59 izstreljenih brezpilotnih letal iranske izdelave, je sporočila ukrajinska vojska in to razglasila za enega največjih napadov doslej. To je bil tudi prvi majski napad s smrtnim izidom – ubit je bil 41-letni moški, najmanj dve osebi pa sta bili ranjeni.
Russia launched a new wave of air attacks against Ukraine in early hours on May 29 using drones and cruise missiles, with the Kyiv City Military Administration saying that defense forces shot down over 40 targets.https://t.co/cn3aO84mZw
— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) May 29, 2023
Gre za petnajsti napad na ukrajinsko prestolnico od začetka maja, izveden pa je bil z manevrirnimi raketami, ki so jih izstrelili strateški bombniki TU-95MS, in brezpilotnimi letali, je civilna in vojaška uprava Kijeva sporočila na Telegramu.
Kot je dodala, "s temi nenehnimi napadi sovražnik poskuša civilno prebivalstvo ohranjati v stanju globoke psihološke napetosti".
Rusija je sicer najobsežnejši napad z brezpilotnimi letalniki na Kijev od začetka invazije na Ukrajino izvedla v noči na nedeljo. Štirideset od 54 izstreljenih dronov je bilo usmerjenih na ukrajinsko prestolnico, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, tri pa ranjene.
