SiolNET. Novice Svet
9,73

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Putin na vzhod Ukrajine pošilja vojsko

9,73

termometer

Vladimir Putin |  | Foto: Reuters
Foto: Reuters

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni "ljudski republiki". Po govoru o razmerah na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je prenašala ruska državna televizija, je podpisal odlok o njunem priznanju. Kmalu zatem, je v regiji že poslal rusko vojsko za "ohranjanje miru". Ni pa še jasno, kdaj naj bi ruski vojaki krenili čez mejo. EU je napovedala enoten in odločen odziv, Bela hiša pa takojšnje sankcije.

Putin je pred odločitvijo o priznanju dveh separatisrtičnih regij o tem obvestil nemškega kanclerja Olafa Scholza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki sta v telefonskih pogovorih z njim "izrazila razočaranje" nad odločitvijo. Ruski predsednik ju je seznanil z rezultati današnjega zasedanja ruskega varnostnega sveta, ki je bilo osredotočeno na aktualne razmere glede Donbasa v okviru resolucije spodnjega doma ruskega parlamenta o priznanju republik Donbasa.

Putin je nato pozno zvečer obrambnemu ministrstvu v dveh odlokih ukazal, naj prevzame "funkcijo ohranjanja miru" v obeh ljudskih republikah. Zunanjemu ministrstvu pa je naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine.

Verjamem, da je treba sprejeti odločitev, ki bi jo bilo treba sprejeti že zdavnaj, in nemudoma priznati neodvisnost in suverenost ljudskih republik Doneck in Lugansk, je dejal Putin, ki je z voditeljema obeh separatistični regij v Kremlju podpisal sporazuma o medsebojni pomoči.

Slovenska vlada sprejela odločitev za materialno pomoč Ukrajini

Vlada Republike Slovenije je sprejela odločitev, da se Ukrajini preko mehanizma Unije na področju civilne zaščite ob izrednih dogodkih velikega obsega, ki ogrožajo prebivalce Ukrajine, pošlje materialno pomoč v obliki spalnih vreč, gumijastih škornjev, dizelskih generatorjev (6 kW), rokavic (lateks in nitril) in higienskih mask. Ocenjena vrednost pomoči, skupaj s prevozom, znaša 163.000 eurov, so sporočili po večerni dopisni seji vlade.

Putin je v televizijskem nagovoru Ukrajino pozval, naj takoj konča sovražnosti v Donbasu, sicer bo vsa odgovornost za prelivanje krvi v celoti na njeni strani. "Pozivamo tiste, ki so prevzeli in še vedno držijo oblast v Kijevu, naj takoj končajo vojaške operacije," je poudaril.

"V nasprotnem primeru bo vsa odgovornost za morebitno nadaljnje prelivanje krvi v celoti na ukrajinskem vladajočem režimu," je poudaril. Putin je priznal neodvisnost dveh regij kljub opozorilom Zahoda, da bi ta poteza lahko vodila v stroge sankcije.

Putin zatrjuje, da je še vedno pripravljen na dialog z Zahodom

Putin je ob tem poudaril, da je Rusija še vedno pripravljena na dialog z Zahodom - z Natom in ZDA. Predpogoji za to je konec širitve Nata na Vzhod, opustitev nameščanja sistemov protiraketne obrambe in umik Nata na položaje iz leta 1997, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Putin.

V govoru, ki je trajal več kot uro, je pojasnjeval razloge za priznanje Donecka in Luganska, ter postavil pod vprašaj državnost Ukrajine.

Ukrajina, ki jo je preplavil "val nacizma in nacionalizma", nikoli ni imela "prave državnosti", je dejal Putin, ki se je v govoru vračal v zgodovino Rusije ter citiral Stalina in Lenina. Ukrajino je opisal kot državo, ki jo je ustvarila Rusija pod vodstvom Lenina.

"Sodobno Ukrajino je v celoti ustvarila Rusija, bolje rečeno boljševiška, komunistična Rusija," je dejal. "Ta proces se je začel skoraj takoj po revoluciji leta 1917; Lenin in njegovi sodelavci so to storili na način, zelo brutalen do Rusije same - tako, da so ločili in odtujili dele ruskega lastnega zgodovinskega ozemlja," je dodal Putin.

Bela hiša napoveduje takojšnje sankcije

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je napovedala takojšnjo uvedbo sankcij ZDA proti Rusiji. Predsednik ZDA Joe Biden ima že napovedane pogovore z zavezniki.

"Takšno potezo smo pričakovali in smo pripravljeni na takojšen odgovor. Predsednik Biden bo kmalu izdal izvršni ukaz, s katerim bodo prepovedane nove investicije, trgovina in financiranje s strani ameriških oseb s tako imenovanima regijama DNR in LNR," je sporočila Psakijeva in pri tem imela v mislih republiki Doneck in Lugansk.

"Izvršni ukaz bo dal tudi pooblastila za sankcije proti osebam, ki delujejo na omenjenih območjih Ukrajine. State Department in ministrstvo za finance bosta kmalu sporočila podrobnosti. Kmalu bomo naznanili tudi dodatne ukrepe zaradi današnje grobe kršitve ruskih mednarodnih zavez. Ti ukrepi so ločeni in bodo dodatni hitrim in resnim gospodarskim ukrepom, ki smo jih začeli pripravljati z zavezniki in partnerji, če bo Rusija nadaljevala z invazijo Ukrajine", je še sporočila Psakijeva.

Dodala je, da se ZDA še naprej posvetujejo z zavezniki in partnerji, vključno z Ukrajino, o naslednjih korakih in o nadaljevanju ruskega zaostrovanja razmer na meji z Ukrajino. Predsednik Biden je danes že govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kasneje danes pa ima napovedan telefonski pogovor s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Olafom Scholzom.

Razmere močno zaostrene

Razmere na vzhodu Ukrajine, kjer že od ruske priključitve Krima leta 2014 potekajo spopadi med ukrajinsko vojsko ter proruskimi separatisti v samooklicanih Ljudskih republikah Doneck in Lugansk, se v zadnjih dneh močno zaostrujejo.

Proruski separatisti na vzhodu Ukrajine so danes ukrajinski vojski očitali nove napade, v katerih sta bili po njihovih navedbah ubiti najmanj dve osebi. Ruska vojska je tudi sporočila, da je v spopadih na ruskem ozemlju ubila pet ukrajinskih "saboterjev". Ukrajina je navedbe zanikala.

Zahodni zavezniki Kijeva z ZDA na čelu sicer opozarjajo, da je zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine del ruskega scenarija ustvarjanja lažnih provokacij oziroma pretveze, ki bi jo nato izkoristili za napad na Ukrajino.

Kot so po sporočili iz Elizejske palače, je Macron nocoj že sklical svet za nacionalno varnost, ki bo ocenil razmere v Ukrajini.

V strahu pred skorajšnjo rusko invazijo je sestanek sveta za nacionalno varnost napovedal tudi ukrajinski predsednik Zelenski.

EU napovedala enoten in odločen odziv

EU je v odzivu na današnje rusko priznanje dveh separatističnih regij napovedala enoten in odločen odziv. "Priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitna kršitev mednarodnega prava, ozemeljske celovitosti Ukrajine in minskih dogovorov. EU in njeni partnerji se bodo odzvali enotno, odločno in solidarnostno z Ukrajino," sta objavila na Twitterju tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen kot predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Predsednika sta poleg tega v skupni izjavi najostreje obsodila Putinovo odločitev, da prizna neodvisnost Luganska in Donecka. Napovedala sta, da se bo unija odzvala s sankcijami proti vpletenim v to nezakonito dejanje, ter potrdila neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih mejah.

Putin: Moratorij na ukrajinsko članstvo v Natu ne bi bil rešitev za krizo

Putin je pred tem sicer izrazil prepričanje, da moratorij na ukrajinsko članstvo v zvezi Nato ne bi pomenil rešitve za napetosti med Rusijo in Zahodom, ki vladajo zaradi ukrajinske krize. "To ni moratorij za nas, ampak bi bil to moratorij zanje," je danes na zasedanju ruskega sveta za nacionalno varnost dejal Putin.

Poudaril je, da po mnenju Zahoda Ukrajina še ni pripravljena za članstvo v zavezništvu. "To ne bi bil znak popuščanja nam," je glede moratorija še povedal ruski predsednik.

Moratorij bi pomenil, da bi se Rusija in Nato zavezala, da bi ukrajinska prizadevanja za članstvo v zavezništvu preložili za več let ali nedoločeno časovno obdobje.

Moskva želi preprečiti vstop svoje sosede v zavezništvo ter od Nata in ZDA zahteva pisna zagotovila, da se to ne bo zgodilo. Zahod to zavrača. Ukrajinski predsednik Zelenski medtem tudi v luči grožnje ruske invazije na Ukrajino zahteva jasen časovni okvir pridružitve svoje države zvezi Nato.

Ukrajina zahteva takojšen sestanek VS ZN

Ukrajina je danes zaradi grožnje ruske invazije zahtevala takojšen sklic seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Pri tem se oblasti v Kijevu sklicujejo na varnostna zagotovila, ki jih je Ukrajina prejela v zameno za odpoved jedrskemu orožju leta 1994.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je pozval VS ZN, naj "takoj" začne razpravo o grožnji, ki jo Rusija predstavlja Ukrajini.

"Rusi bodo mučili in ubijali ljudi. Tudi osebe LGBTQI+, novinarje in borce proti korupciji."

Iz ZDA prihajajo nove skrb vzbujajoče informacije o domnevnih načrtih Rusije v Ukrajini. Med drugim naj bi ruska stran v primeru invazije na sosednjo državo tam načrtovala hude kršitve človekovih pravic, kot so usmrtitve in ugrabitve. Satelitski posnetki poleg tega potrjujejo nove namestitve ruskih sil in vojaške opreme v bližini meje.

Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih v Ženevi Bathsheba Nell Crocker je v pismu visoki komisarki ZN za človekove pravice Michelle Bachelet po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zapisala, da imajo ZDA verodostojne informacije, ki nakazujejo, da ruske sile pripravljajo poimenske sezname Ukrajincev, ki bi jih po vojaškem zavzetju "usmrtili ali poslali v taborišča".

Kot še piše v pismu, ki ga je pridobila dpa, podatki ameriških obveščevalcev pričajo, da namerava ruska vojska mirne proteste razgnati s pomočjo "smrtonosnih ukrepov", zato se ZDA bojijo, da bo – podobno kot ob prejšnjih ruskih akcijah – sledilo mučenje. Tarča tega bi bili ljudje, ki bi se uprli Rusom, "vključno z ruskimi in beloruskimi disidenti v izgnanstvu v Ukrajini, novinarji in protikorupcijskimi aktivisti ter ogroženimi skupinami, kot so verske in etnične manjšine ter osebe LGBTQI+".

ZDA: Moskva je vojski ukazala napad na Ukrajino

Televizija CNN in drugi ameriški mediji so v nedeljo poročali, da so ruski poveljniki na terenu dobili ukaz za napad že prejšnji teden. Pri tem se mediji sklicujejo na neimenovane obveščevalne vire, ki pa dodajajo, da gre morda za načrtno dezinformacijo za vnašanje zmede pri zahodnih zaveznikih. Podpredsednica ZDA Kamala Harris je v nedeljo medijem prav tako zatrdila, da je Putin že sprejel odločitev za napad.

Biden je včeraj sklical sejo sveta za nacionalno varnost, na katerem so razpravljali o ukrajinski krizi, vendar Bela hiša ni sporočila podrobnosti. Predstavniki vlade pa so po ameriških televizijah vztrajali, da se je Rusija že odločila za napad na Ukrajino.

Biden bi moral po prvotnem načrtu v nedeljo domov v Wilmington, kjer bi preživel tudi današnji nacionalni praznik dan predsednika. Vendar so pot v nedeljo popoldne preklicali, Biden pa je ostal v Beli hiši, kjer je med drugim opravil telefonski pogovor z Macronom.

Vladimir Putin Novice Macron in Putin za prizadevanja za premirje na vzhodu Ukrajine

Tanki in letala

Blinken je v nedeljo v pogovoru za televizijo CNN povedal, da verjamejo, da se je Putin že odločil za napad. "Vendar pa bomo, dokler se tanki ne bodo začeli premikati in letala leteti, izkoristili vsako priložnost in vsako minuto, ki nam je na razpolago, da predsednika Putina prepričamo, naj ne napade," je dejal Blinken.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken je že v petek dejal, da je prepričan, da se je Putin že odločil za napad, in izjavo utemeljil z obveščevalnimi podatki.

Rusija vojska Novice Zahod vse bolj prepričan o "veliki vojni" z Rusijo

Ukrajinsko vojsko že bombardirajo

Blinken je že v petek povedal, da je zadnje zaostrovanje razmer na vzhodu Ukrajine del scenarija ustvarjanja lažnih provokacij, na katere bo potem Rusija odgovorila z napadom na Ukrajino. V nedeljo je za televizijo NBC povedal, da je ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova ponovno pozval na pogovor pod pogojem, da Rusija do takrat ne napade Ukrajine.

Na terenu so sicer proruski separatisti na vzhodu Ukrajine v nedeljo nadaljevali bombardiranje položajev ukrajinskih enot, ki so prejele ukaz, da na bombardiranje ne odgovarjajo.

Gazprom, Lakhta Novice Prijazen opomin ali grožnja Evropi? Poglejte, kaj sporoča Gazprom.

Blinken in Lavrov se bosta srečala v Ženevi

Lavrov in Blinken se bosta srečala v četrtek v Ženevi, so danes po izrednem zasedanju ruskega varnostnega sveta sporočili v Moskvi. Ministra bosta govorila o napetostih glede Ukrajine, kjer so se razmere v minulih dneh močno zaostrile.

Lavrov je člane ruskega varnostnega sveta, ki mu je predsedoval Putin, seznanil, da je za četrtek napovedano nadaljevanje dialoga z Blinknom glede ruskih varnostnih zahtev do ZDA oziroma Nata.

V petek pa se bo Lavrov v Parizu srečal s francoskim kolegom Jean-Yvesom Le Drianom. Govorila bosta o možnosti srečanja Bidna in Putina.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin