Zaradi višjih davkov je Slovencem zavrela kri

Najbolj je Slovencem zaradi davkov zavrela kri leta 1515, ko so poprijeli tudi za orožje. Nove davčne obremenitve, sprememba bremen iz denarnih v naturalne in oviranje kmečke trgovine so zanetile najbolj množičen upor v zgodovini Slovencev – Veliki slovenski kmečki upor (nem. Windischer Bauernbund). Boj puntarjev za staro pravdo – za manjše davke Upor, ki je bil usmerjen proti plemstvu oziroma fevdalni gospodi, je trajal pet mesecev, zajel je 25 tisoč kvadratnih kilometrov tedanjega slovenskega etnično-jezikovnega ozemlja, v uporu pa je sodelovalo kar okoli 80 tisoč kmečkih upornikov oziroma puntarjev. Spomladi 1515 so kmetje, ki so zahtevali staro pravdo, torej prejšnje, manjše davčne obremenitve oziroma dajatve, začeli napadati gradove.

Najprej so padli trije gradovi na Dolenjskem, največji med njimi je bil mehovski, dva tedna pozneje so goreli gradovi že po vseh slovenskih deželah. Plemstvu je na koncu, potem ko jim je priskočil na pomoč cesar s svojo vojsko, upor zatrlo v krvi.

Odkar so davki, so tudi upori proti njim To pa je le eden od uporov proti davkom. V zgodovini človeštva jih je bilo skoraj nešteto, saj je bil skoraj v vseh uporih boj proti višjim davčnim obremenitvam bolj ali manj v ospredju. Obenem z vzpostavitvijo civilizacij in uvedbo davkov se je namreč pojavil tudi odpor do davkov in upor proti davkom, zlasti proti višjim, novim davkom.

Proti višjim davkom so se tako uprli Judje v času Selevkidske države v letih od 160 do 167 pred našim štetjem. Znova so se spet uprli zoper davčne obremenitve v prvem stoletju po našem štetju v času rimskega imperija – znani upor zelotov.

Oblast s silo proti neplačevanju davkov Če so se podrejena ljudstva in družbeni sloji upirali davkom, je oblast seveda kaznovala neplačevanja davkov in upor proti plačevanju davkov. Tudi Jezusa Kristusa, sodobnika zelotov, so pred križanjem med drugim obtožili, da hujska ljudi k neplačevanju davkov cesarju.

Velika večina uporov proti višjim davkom je propadla, najpogosteje so jih oblastniki zadušili z orožjem, nekateri od njih pa so bili uspešni in so prinesli pomembne družbene spremembe. V začetku 13. stoletja so se v Angliji plemiči in meščani zaradi višjih davkov uprli kralju Janezu Brez dežele (1167−1216). Kralj je bil stisnjen v kot in je moral popustiti – leta 1215 je izdal Veliko listino svoboščin (lat. Magna carta libertatum), ki je omejila kraljevo oblast in je bila prvi veliki korak Anglije k demokraciji.

Ameriški boj proti britanskim davkom Tudi ameriški boj za neodvisnosti oziroma ameriško revolucijo je spodbudil davčni upor proti Britancem. Ker ameriški kolonisti niso imeli svojih predstavnikov v parlamentu v Londonu, so trdili, da lahko zavrnejo plačevanje davkov, ki jim je naložil parlament (t. i. No taxation without representation).

16. decembra 1773 je tako skupina Američanov, preoblečenih v Indijance, v bostonskem pristanišču na ladjah angleške Vzhodnoindijske družbe uničila celotno pošiljko čaja, ker je bil ta čaj obremenjen z davki, ki jih ameriški kolonisti niso potrdili (t. i. Bostonska čajanka oziroma izvirno Boston Tea Party).

Črni dnevi za dacarje v času francoske revolucije Izgred je zaostril odnose med kolonisti in Britanci in je pripeljal do ameriške vojne za neodvisnost. Bostonska čajanka se je zapisala v ameriško zgodovino in postala ikona odpora proti (previsokim) davkom. Nanjo se sklicujejo tudi privrženci gibanja čajankarjev, desnega krila ameriške republikanske stranke, ki se zavzema za čim manj zapravljivo državo. Tudi pri francoski revoluciji, ki je izbruhnila leta 1789, je nezadovoljstvo ljudi z večanjem davčnega obremenjevanja v zadnjih letih francoske monarhije precej vplivalo na upor proti plemstvu in kralju. Zaradi jeze ljudi je veliko davčnih zakupnikov (to so bili ljudje, ki so od države zakupili pravico pobiranja davkov) končala pod giljotino.

Z goloto proti davkom Ne samo francoski revolucionarji, tudi idol levih revolucionarjev Karl Marx je bil v revolucionarnem letu 1848 nasprotnik plačevanja davkov – kot je trdil, ni nezakonito, če ljudje ne plačujejo davkov nezakoniti oblasti. Torej neplačevanje davkov kot oblika državljanske nepokorščine.

Da se proti davkom ne da boriti samo z orožjem in državljansko nepokorščino, pa je dokazala anglosaška plemkinja Lady Godiva iz 11. stoletja. Kot pravi srednjeveška legenda, je plemkinja za stavo gola jezdila na konju po ulicah mesta Coventry, s čimer je moževe podložnike osvobodila zatiralskih davkov.