Sreda, 3. 11. 2021, 22.11
3 leta, 1 mesec
Zaradi te ženske je odstopil makedonski premier
Na začetku tedna je odjeknila novica, da makedonski premier Zoran Zaev odstopa s čela vlade in svoje stranke. Na prvi pogled presenetljiva odločitev Zaeva ima predzgodbo v izjemno ostri kampanji v makedonski prestolnici Skopje in zapletenih odnosih z vzhodno sosedo Bolgarijo. Številni pa dvomijo, da bo Zaev svoj odstop izpeljal do konca.
Ko je po drugem krogu makedonskih lokalnih volitvah postalo jasno, da se bo dotedanji skopski župan, socialdemokrat Petre Šilegov, moral posloviti s svojega položaja, je pred novinarje stopil makedonski premier Zoran Zaev.
Kdo bo novi makedonski premier?
Prevzel je odgovornost za slab volilni izkupiček svoje Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM), ki je poleg neuspeha v makedonski prestolnici doživela poraze še v številnih drugih občinah, in napovedal odstop s čela vlade in SDSM.
To ne pomeni, da bodo zdaj v Makedoniji, ta se od leta 2018 uradno imenuje Severna Makedonija, predčasne volitve. Zaev pričakuje, da bo tako na čelo vlade kot stranke stopil nov človek, sam pa bo poskrbel, da se bo zamenjava izpeljala s čim manj težavami. Zaev bo tudi opravljal premierske posle do izvolitve novega premierja in oblikovanja nove vlade. Se pa z njegovim odstopom že zapleta, tako da bo morda na koncu Zaev ostal premier.
Zaev postane premier s pomočjo albanskih strank
Zaev je prvič postal makedonski premier maja 2017. Na volitvah decembra 2016 je sicer zmagala konservativna VMRO-DPMNE, a ni mogla sestaviti vlade. To je sestavil Zaev s pomočjo dveh strank albanske manjšine. Na Zaeva so takrat z desnice letele kritike, da preveč popušča Albancem.
Zoran Zaev je postal makedonski premier leta 2017. Od januarja do avgusta 2020 je bil makedonski premier njegov strankarski kolega Oliver Spasovski.
Zaev je Albancem za podporo obljubil več jezikovnih pravic na vsem ozemlju Makedonije. Do tedaj je bila po Ohridskem sporazumu iz leta 2001 albanščina poleg makedonščine uradni jezik v občinah, kjer je Albancev več kot 20 odstotkov. Albanci predstavljajo okoli četrtino prebivalstva 2,1-milijonske Makedonije.
Napad na parlament in Prespanski sporazum
27. aprila 2017 je okoli dvesto protestnikov, razjarjenih, ker je predsednik parlamenta postal pripadnik albanske manjšine Talat Xhaferi, vdrlo v makedonski parlament oziroma sobranje. Protestniki, številni od njih so bili zakrinkani, so celo napadli Zaeva in ga lažje ranili.
Zaevu je leta 2018 uspelo končati spor z Grčijo glede imena države. O preimenovanju so makedonski volivci odločali tudi na posvetovalnem referendumu. Na referendumu je za spremembo imena glasovalo več kot 94 odstotkov, toda volilna udeležba je bila samo 37-odstotna (VMRO-DPMNE je v kampanji pozivala k neudeležbi), zaradi česar je bil referendum neveljaven.
Sprememba imena in Macronov veto
Na koncu so makedonski poslanci potrdili spremembo imena v sobranju z dvotretjinsko večino. Grčija je v zameno umaknilo svojo blokado pri vstopu v Nato in EU. Makedonija je tako marca 2020 postala članica Nato pakta. Toda sprememba imena države, ki je za številne Makedonce seveda zelo boleča, jim ni popolnoma odprla vrat EU.
Ne samo v Skopju, ampak tudi drugod po Makedoniji je velik uspeh dosegla opozicijska VMRO-DPMNE, ki jo vodi Hristijan Mickoski. Na fotografiji vidimo Mickoskega (na sredini z očali) med navdušenimi podporniki po zmagi na lokalnih volitvah. Njegov predhodnik na čelu VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je po obsodbi na dve leti zapora zaradi korupcije novembra 2018 pobegnil na Madžarsko. Mickoskemu njegovi nasprotniki očitajo zaviranje vključevanja Makedonije v Nato in EU.
Makedonija je kandidatka za članstvo od leta 2005. Toda tudi po Prespanskem sporazumu se ji vrata niso na stežaj odprla. Oktobra 2019 je francoski predsednik Emmanuel Macron preprečil začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo. Razočarani Zaev je zato pozval k predčasnim volitvam. Januarja 2020 je namesto Zaeva začasni premier do julijskih volitev postal socialdemokrat Oliver Spasovski. Zaev je znova postal premier avgusta 2020.
Bolgarska blokada Makedonije
Po koalicijskem dogovoru z največjo stranko albanske manjšine bi bil premier vse do sto dni pred prihodnjimi volitvami, ko bi vodenje makedonske vlade prvič v zgodovini prevzel pripadnik albanske manjšine.
Že pred predčasnimi volitvami, marca 2020, je EU končno dala zeleno luč za pristopna pogajanja z Makedonijo. Toda novembra 2020 je začetek pogajanj preprečila Bolgarija. Ta država namreč trdi, da makedonski narod in makedonski jezik ne obstajata.
Sofija zanika obstoj makedonskega naroda in jezika
Sofija tako od Makedoncev pred vstopom v EU zahteva priznanje, da je njihov jezik le bolgarsko narečje, sami pa da so v bistvu Bolgari oziroma bolgarskega izvora. Po mnenju Bolgarije je torej makedonski narod le nekakšen komunistični konstrukt Titove Jugoslavije.
Podpis Prespanskega sporazuma s takratnim grškim premierjem Aleksisom Ciprasom junija 2018 je bil Zaevov največji zunanjepolitični uspeh. Po njegovi zaslugi je Makedonija postala članica Nata. Manj uspeha je imel pri vstopu v EU. Začetek pristopnih pogajanj z EU mu je najprej oktobra 2019 preprečila Francija, nato pa novembra lani Bolgarija.
Zaev je v svoji politični karieri, ki jo je začel v rodni Strumici, pogosto igral na protibolgarsko karto. Tudi pred letošnjimi lokalnimi volitvami je zelo ostro nastopil proti uradno neodvisni kandidatki za županjo Skopja Daneli Arsovski (podprli so jo tudi VMRO-DPMNE in albanske stranke).
Zaev proti "bolgarski" kandidatki za županjo Skopja
Arsovsko je Zaev na novinarski konferenci javno obtožil, da imata ona in njen mož poleg makedonskega tudi bolgarsko državljanstvo. Zaev je Arsovsko ob tem pozval, naj odstopi od kandidature. Arsovska je zanikala, da je bolgarska državljanka.
Zaev je potem javno predstavil bolgarska osebna dokumenta Arsovske in njenega moža. Verodostojnost dokumentov je bila pozneje potrjena. A skopskih volivcev to ni odvrnilo od glasovanja za Arsovsko. Tako bo makedonska prestolnica po mnenju SDSM dobila "bolgarsko županjo".
Zaev izpolni predvolilno obljubo
Zaev je pred lokalnimi volitvami javno napovedal, da bo odstopil, če bo SDSM izgubila skopske županske volitve. Na koncu je bil Zaev mož beseda in je obljubo izpolnil. Kot pa je že omenjeno zgoraj, je vprašanje, ali bo na koncu svoj odstop tudi izpeljal. Proti njegovem odstopu sta tudi obe vladni stranki – njegova SDSM in albanska Demokratska unija za integracijo.
1