SiolNET. Novice Svet
4,17

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj so se ljudem zmanjšali možgani?

4,17

termometer

Možgani
Pred približno 2,5 milijona let so imeli možgani ljudi prostornino okoli 600 kubičnih centimetrov, nato se je velikost možganov zelo povečala, dokler se ni spet začela zmanjševati. Foto: Guliverimage

Pred približno 2,1 do 1,5 milijona let so se človeški možgani skokovito povečali. Toda v zadnjih treh tisočletjih je prišlo do nasprotnega pojava: človeški možgani so se zmanjšali. Z vzroki zmanjšanja možganov se ukvarja nedavno objavljena znanstvena študija.

Ljudje imajo v primerjavi z živalmi izjemno velike možgane. Pri 60-kilogramskih sesalcih je povprečna prostornina možganov približno 200 kubičnih centimetrov, medtem ko je pri sodobnem človeku od 1.200 do 1.400 kubičnih centimetrov.

Štirikratno povečanje možganov 

Velikost človeških možganov se je v šestih milijonih letih, odkar je rod Homo nazadnje delil skupnega prednika s šimpanzi, povečala skoraj za štirikrat. Prostornina možganov prvih ljudi izpred 2,5 milijona let je bila približno 600 kubičnih centimetrov.

Čreda konj Novice Skrivnostno ljudstvo, ki je z revolucionarnim orožjem spremenilo človeško zgodovino

Po eni od razlag je za povečevanje možganov zaslužno kuhanje hrane oziroma toplotna obdelava mesa. Zaradi toplotno obdelane hrane so ljudem zadostovali manjši zobje in krajše črevesje. Hkrati s krajšanjem črevesja se je začela rast možganov.

Dolgo črevesje ali veliki možgani?

Ker oboji, dolgo črevesje in veliki možgani, porabijo ogromno energije, je zato oboje težko imeti, piše izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari v svoji knjigi Sapiens: kratka zgodovina človeštva.

Po študiji o človeških možganih, objavljeni oktobra letos, so možgani človečnjakov skokovito povečali svojo prostornino pred 2,1 do 1,5 milijona let, kar sovpada z zgodnjim razvojem rodu Homo in s tehnološkimi inovacijami, ki so razvidne iz arheoloških najdb. Povečanje in zmanjševanje možganov prikazuje tudi zgornji tvit.

Vir: Jeremy M. DeSilva, James F. A. Traniello,  Alexander G. Claxton in Luke D. Fannin, When and why did human brains decrease in size? A new change-point analysis and insights from brain evolution in ants (Kdaj in zakaj se je zmanjšal obseg človeških možganov? Nova analiza prelomnic in spoznanja o razvoju možganov pri mravljah.), oktober 2021.

Večja socialna inteligenca, presežek energije in večje telo?

Poleg zgoraj omenjene teze o rasti možganov zaradi uživanja toplotno obdelane hrane obstaja še več tez. Po eni je bilo povečanje možganov posledica potrebe po okrepljeni socialni inteligenci. Ker je bilo družbeno življenje zaradi številčnega povečanja skupin, v katerih so živeli ljudje, bolj zapleteno, je prišlo do širjenja možganov.

Mleko Novice To je tekočina, ki je našim prednikom omogočila osvojitev sveta

Po tretji tezi je prišlo do povečanja možganov zato, ker je delitev virov v skupinah morda zagotovila presežek energije, potrebne za večjo rast možganov. Po četrti tezi so se možgani povečali zaradi splošnega povečanja človekovega telesa. Te predstavljene teze se med seboj ne izključujejo.

Zmanjševanje možganov v holocenu

Toda če so se možgani ljudi v pleistocenu (geološka doba, ki se je začela pred približno 2,6 milijona let in končala pred približno 12 tisoč leti) povečevali, pa so se v holocenu, ta se je začel pred okoli 12 tisoč leti, začeli zmanjševati. Zgoraj omenjena študija DeSilve in sodelavcev o možganih ugotavlja, da je do zmanjšanja človeških možganov prišlo šele v zadnjih tri tisoč letih.

Po prehodu z lovstva in nabiralništva na kmetijstvo je število ljudi precej naraslo. Spremembe prehranjevalnih navad, tesno bivanje med ljudmi samimi ter med ljudmi in udomačenimi živalmi pa so prinesle tudi nove bolezni in bile ugodne za širjenje nalezljivih bolezni. Po eni od tez je povečan razvoj imunskega sistema, ki ga je človek potreboval za boj z novimi boleznimi, zahteval več energije. Zaradi tega je bilo manj energije za delovanje možganov, zaradi česar so se ti zmanjšali. Po prehodu z lovstva in nabiralništva na kmetijstvo je število ljudi precej naraslo. Spremembe prehranjevalnih navad, tesno bivanje med ljudmi samimi ter med ljudmi in udomačenimi živalmi pa so prinesle tudi nove bolezni in bile ugodne za širjenje nalezljivih bolezni. Po eni od tez je povečan razvoj imunskega sistema, ki ga je človek potreboval za boj z novimi boleznimi, zahteval več energije. Zaradi tega je bilo manj energije za delovanje možganov, zaradi česar so se ti zmanjšali. Foto: Guliverimage

Pri tem avtorji zavračajo teze, da je do zmanjšanja velikosti možganov prišlo zaradi splošnega zmanjšanja telesne velikosti oziroma teže ljudi, prehoda iz uživanja izključno mesne hrane v bolj rastlinsko prehranjevanje zaradi razvoja kmetijstva ali pa, da je zmanjšanje možganov posledica t. i. samoudomačevanja človeka.

Velikosti telesa in možganov nista medsebojni povezani

Glede teze o zmanjšanju človeških možganov zaradi splošnega zmanjševanja človekovega telesa študija poudarja, da so se že v pleistocenu možgani povečali bolj, kot se je povečala splošna velikost človekovega telesa.

Estonska premierka Kaja Kallas Novice Ta ženska ima nekaj, kar si želi veliko Slovencev

Poleg tega, če bi ta teza bila pravilna, bi se zaradi zmanjšanja telesne teže za pet kilogramov morali možgani zmanjšati le za 22 mililitrov. Dejansko je bilo zmanjšanje več kot petkrat večje. To kaže, da sama velikost telesa ne more v celoti razložiti zmanjšanja ali povečanja prostornine možganov.

Študija tudi poudarja, da je do zmanjšanja velikosti človekovega telesa prišlo že pred 50 tisoč leti. Torej veliko prej, preden so se začeli zmanjševati možgani.

New Orleans v Louisiani Novice Kako sta razvpita Kleopatra in ameriška zvezna država Louisiana povezani s Slovenijo

Vpliv povečane poslušnosti na zmanjšanje možganov?

Poleg teze o povezavi med zmanjšanjem telesne teže in zmanjšanjem prostornine možganov je študija tudi zavrnila tezo, da je do zmanjšanja možganov ljudi prišlo zato, ker so s samoudomačevanjem ljudi človeške skupine oziroma plemena izločila najbolj napadalne oziroma neposlušne posameznike.

Znanstvenica Ana Mercedes Balcarcel z Univerze v Zürichu je s sodelavci v letos objavljeni študiji ugotovila, da ima udomačeno govedo manjše možgane kot njegovi divji predniki. Poleg tega imajo krave mlekarice manjše možgane od napadalnih bikov, ki jih pripravljajo za bojevanje. Po tej študiji je velikost govejih možganov odvisna od intenzivnosti stikov goveda s človekom in tudi od tega, kako veliko grožnjo za govedo predstavljajo živalski plenilci. Udomačeno govedo je namreč bolj varno pred plenilci, kot je bilo varno pred njimi divje govedo. Znanstvenica Ana Mercedes Balcarcel z Univerze v Zürichu je s sodelavci v letos objavljeni študiji ugotovila, da ima udomačeno govedo manjše možgane kot njegovi divji predniki. Poleg tega imajo krave mlekarice manjše možgane od napadalnih bikov, ki jih pripravljajo za bojevanje. Po tej študiji je velikost govejih možganov odvisna od intenzivnosti stikov goveda s človekom in tudi od tega, kako veliko grožnjo za govedo predstavljajo živalski plenilci. Udomačeno govedo je namreč bolj varno pred plenilci, kot je bilo varno pred njimi divje govedo. Foto: Guliverimage

To je povzročilo zmanjšanje napadalnosti znotraj posameznih plemen oziroma populacij (vendar ne tudi med populacijami). Zmanjšanje možganov bi bilo v tem primeru stranski produkt poslušnosti. Kot piše v študiji, je bil podoben pojav nedavno dokumentiran pri udomačenem govedu. Toda do samoudomačevanja človeka naj bi prišlo že pred 300 tisoč ali 80 tisoč leti, torej veliko prej, preden se je začelo zmanjševanje možganov.

Vpliv psov na zmanjšanje človeških možganov?

Študija tudi izpodbija tezo, da je do zmanjšanja možganov prišlo zaradi udomačitve psov. Ti so po tej tezi postali človekova zunanja čutila, s čimer se je zmanjšala človekova odvisnost od delov možganov, ki obdelujejo senzorične informacije. Toda človek je pse udomačil že pred 20 tisoč leti, do zmanjšanja možganov pa je, kot je že večkrat omenjeno, prišlo šele pred tri tisoč leti.

Eksternalizacija znanja in skupinsko odločanje

Po študiji je najbolj verjetna teza, po kateri je zmanjšanje velikosti možganov posledica eksternalizacije znanja (pretvorba osebnega oziroma tihega znanja v izraženo znanje s pomočjo hipotez, metafor, analogij ..., op. p.) in odločanja na ravni skupine.

Po eni od tez je na zmanjšanje človekovih možganov vplivala udomačitev psov. Po eni od tez je na zmanjšanje človekovih možganov vplivala udomačitev psov. Foto: Getty Images

Povezana je torej tudi s shranjevanjem informacij in njihovo izmenjavo med ljudmi (pismenost, pojav zapisov in knjig ..., op. p.). Ljudje namreč živijo v družbenih skupinah, v katerih številni možgani prispevajo k vzpostaviti t. i. kolektivne inteligence.

Veliko povečanje števila ljudi po prehodu na kmetijstvo

S t. i. neolitsko revolucijo (prehod z lovstva in nabiralništva na kmetijstvo) pred približno deset tisoč leti je število ljudi na svetu s pet milijonov do leta tisoč pred našim štetjem naraslo na sto milijonov.

Po tej tezi je torej zmanjšanje možganov posledica vzpostavitev množičnih družbenih skupin, razvoja civilizacij, pismenosti in delitve dela. Povedano malce šaljivo: morda je res, da več glav (beri možganov) več ve, toda hkrati je posamična glava v tej množici glav vse manjša. 

Mravlje Foto: Guliverimage DeSilva in sodelavci so v študiji o zmanjšanju človekovih možganov postavili tudi primerjavo z velikostjo možganov pri mravljah. Tudi za mravlje so značilni, tako kot za ljudi, delitev dela, skupinsko delovanje, večgeneracijske skupnosti in kompleksne družbe. Znanstveniki ugotavljajo, da imajo pri večobličnih (polimorfnih) mravljah mravlje delavke večje možgane, če je kolonija mravelj večja. Drugače pa je pri enoobličnih (monomorfnih) mravljah, na primer pri mravljah debeloglavkah, ki gojijo glive: čim večje so njihove kolonije, tem manjši so njihovi možgani. Za mravlje debeloglavke je značilno, da zbirajo in razkosavajo liste. Avtorji študije na podlagi primera mravelj poudarjajo, kako lahko povečana velikost skupine in socialnost v človeški skupini zmanjšata velikost možganov zaradi visoke stopnje nastajajoče kompleksnosti. Druge študije o mravljah še poudarjajo, da je za večoblične mravlje značilno, da delavke vse življenje opravljajo enako delo, pri enoobličnih mravljah pa se naloge spreminjajo glede na starost.
Dubajska princesa Haja Bint al Husein Novice Nevarna zmes ukrajinskih nagic in nesrečnih arabskih princes Cosimo Posth Novice Razkrita velika skrivnost, ki muči tudi številne Slovence Josip Broz-Tito in Nikita Hruščov Novice Razkrita Titova velika slovenska skrivnost

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin