Eden izmed napadalcev v Parizu Ahmad Al Mohammad je do Francije prišel prek balkanske begunske poti. A sirski potni list, ki so ga našli ob njegovem truplu, je po trditvah obveščevalcev ponaredek.
Ahmad Al Mohammad je po do zdaj zbranih podatkih s še 69 prebežniki 3. oktobra iz Turčije prišel na grški otok Leros, kjer je bila opravljena registracija. Pozneje je bil registriran v Srbiji in na Hrvaškem, od koder je po navedbah hrvaškega notranjega ministrstva odšel naprej v Avstrijo prek Madžarske.
Ponarejen potni list?
Za zdaj še ni jasno, ali je šlo pri sirskem potnem listu, ki so ga našli pri truplu napadalca, ki se je razstrelil v lokalu na štadionu Stade de France, za pristen ali ponarejen dokument, prav tako tudi ne, ali je potni list dejansko pripadal napadalcu ali je bil podtaknjen. Po nekaterih poročilih je potni list ponarejen in naj bi ga ponaredili v Turčiji. Ameriški obveščevalci namreč trdijo, da se serijska številka potnega lista ne sklada s sirskimi službenimi oznakami, prav tako slika v potnem listu ne pripada osebi, na katero je potni list pisan.
Napadalec ni potoval sam
Po informacijah grške policije Ahmad Al Mohammad oziroma oseba, ki je uporabljala njegov potni list, ni potovala sama. Z njim naj bi potoval še en moški. Po navedbah nekaterih grških medijev naj bi šlo za Muhameda Al Muhameda. Trditve grških organov na prošnjo francoskih oblasti preverjajo hrvaški policisti. Njihova glavna naloga je ugotoviti, ali je osumljenec potoval sam in kako mu je uspelo z ponarejenim potnim listom prelisičiti policiste vseh držav, čez katere je potoval.
Sirski potni list je pravi hit med prebežniki
Kmalu za pojavom balkanske begunske poti se je v javnosti pojavila informacija, da ima veliko število prebežnikov ob sebi lažne sirske potne liste, kar je potrdil tudi Fabrice Leggeri, vodja agencije za varovanje zunanjih evropskih meja Frontex. Odgovor na vprašanje, zakaj je sirski potni list tako priljubljen med prebežniki, je preprost. Osebe, ki se priključujejo begunskemu valu, povečini prihajajo iz držav, v katerih se ne odvija vojna, zato tudi težje pridobijo azil v Evropi. Sirski državljani namreč v EU nimajo težav s pridobitvijo statusa azilanta, Afganistanci in Iračani pa (v letu 2014 je 95 odstotkov Sircev prejelo status azilanta, 62 odstotkov Afganistancev in 70 odstotkov Iračanov).
2
