Zakaj Slovenija ni druga Švica

Švica je država, ki je za razliko od Švedske Sloveniji veliko bolj zemljepisno in tudi zgodovinsko bližje. Če je skandinavska Švedska na drugem koncu evropske celine, je Švica del skupnega alpskega in srednjeevropskega prostora. Toda kljub temu se je izkazalo, da Slovenija ni postala tisto, o čemer so številni govorili pred leti, zlasti ob osamosvajanju – druga Švica.

Švicarji imajo skoraj dvakrat večji BDP na prebivalca kot Slovenci Vsi podatki kažejo, da ima skoraj osemmilijonska Švica, ki slovi po svojem bančništvu (londonska Mreža za davčno pravo je Švico na lestvici davčnih oaz uvrstila kar na prvo mesto) ter urarski, kemični, strojni in prehrambni industriji, še vedno veliko prednost pred dvomilijonsko Slovenijo. Poglejmo nekaj primerjav.

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, leta 2012 (vir: Svetovna banka):

- Slovenija: 20.255 evrov - Švica: 38.895 evrov

Konkurenčnost gospodarstva na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma (vir: WEF):

- Slovenija na 62. mestu (med 148 državami) - Švica na 1. mestu

Švicarji v povprečju več kot desetkrat bogatejši od Slovencev Lestvica držav glede zasebnega finančnega premoženja (vrednostni papirji, bančne vloge, zavarovanja) Global Wealth Report 2013 (vir: Allianz):

- Slovenija: 12.258 evrov na prebivalca (23. mesto med 52 državami) - Švica: 141.895 evrov na prebivalca (1. mesto na svetu)

Lestvica držav glede na blaginjo, ki jo sestavlja londonski inštitut Legatum (indeks blaginje ne upošteva samo BDP, ampak tudi vsesplošni standard življenja, ki je sicer bolj pisan na kožo državam z močnim javnim sektorjem, kot so na primer skandinavske države):

- Slovenija na 24. mestu - Švica na 2. mestu (pred njo je le z nafto bogata Norveška)

Švicarji živijo najdlje na stari celini Pričakovana življenjska doba ob rojstvu (vir: Human Development Index 2013):

- Slovenija: 79,5 leta (29. mesto na svetu) - Švica: 82,5 leta (3. mesto, pred njo sta le Japonska in Hongkong)

Koliko prebivalcev v posamezni državi nima dovolj denarja, da bi ustrezno ogrevalo svoja stanovanja? Podatki za leto 2012 (vir: Eurostat):

- Slovenija: 6,1 odstotka (14. mesto v Evropi; povprečje v EU je 10,8 odstotka) - Švica: 0,4 odstotka (1. mesto – najmanjši delež nezadostno ogrevanih stanovanj v Evropi)

Slovenci in Švicarji podobnih misli glede dolžine dopusta Slovenija in Švica pa se ne razlikujeta samo glede kazalnikov na različnih področjih, ampak tudi glede vrednostnih usmeritev svojih prebivalcev. Zanimivo je, da ni velikih razlik glede vrednotenja dela. Vsaj tako si lahko razlagamo podatek, da je po anketi Episcentra 31,3 odstotka Slovencev za podaljšanje minimalnega dopusta, ki je zdaj zakonsko predpisan na 20 dni. 67,1 odstotka vprašanih meni, naj ostane tako, kot je, le 1,6 odstotka pa je za znižanje minimalnega dopusta. Približno enako razmerje je bilo na referendumu v Švici marca lani, ko je bilo 67 odstotkov volivcev proti podaljšanju minimalnega dopusta s štiri na šest tednov, 33 odstotkov pa za.

Slovenci prepričljivo za omejevanje najvišjih plač, Švicarji proti Velikanska razlika med Slovenci in Švicarji pa je glede omejevanja najvišjih plač v podjetjih. Če so Švicarji na novembrskem referendumu dokaj prepričljivo zavrnili omejitev najvišjih plač v podjetjih na 12-kratnik najnižje plače v podjetju (66 odstotkov jih je bilo proti, 34 odstotkov za), pa omejevanje najvišjih plač po anketi Episcentra zagovarja kar 87,3 odstotka Slovencev, proti jih je le 16,3 odstotka. Te podatke bi si lahko razlagali kot večjo težnjo po premoženjskem egalitarizmu.