Morebitni delni odpis dolgov Grčiji ne pomeni, da bodo dolgove odpisali tudi Sloveniji. Prav tako Grčija v resnici ni v takšnem dolžniškem primežu, kot skuša prepričati tujo javnost.
Grški finančni minister Janis Varufakis obiskuje tuje prestolnice in upa, da bo našel zaveznike za odpis dolgov egejski državi. V nedeljo se je srečal s francoskim kolegom Michelom Sapinom, a je ostal praznih rok, saj je francoski finančni minister proti odpisu dolga.
Varufakis na turneji
Varufakis, ki je v petek teatralno prekinil grško sodelovanje s trojko, je v ponedeljek obiskal London (Velika Britanija sicer ni v evroobmočju, a v njej leži londonski City, poleg newyorškega Wall Streeta najpomembnejše finančno središče na svetu), danes pa bo obiskal Italijo.
Vprašanje pa je, ali bo v Rimu uspešnejši kot v Parizu, saj je odpor proti odpisu dolgov zelo velik, za zdaj tudi v visoko zadolženih državah, kot sta Portugalska in Italija. Poglejmo podrobneje, zakaj.
Grški upniki – med njimi tudi Slovenija
Grški javni dolg znaša okoli 320 milijard evrov (letos se bo dvignil na 346,5 milijarde) oziroma med 175 in 177 odstotki grškega BDP (izračuni se malenkostno razlikujejo). Upniki okoli 240 milijard evrov dolga so Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in evrske države. Med upniki je torej tudi Slovenija.
Slovenija je namreč leta 2010 v okviru prvega svežnja pomoči Grčiji priskočila na pomoč pri 52,9-milijardnem bilateralnem posojilu evrskih držav. Delež Slovenije znaša 263,7 milijona evrov. To posojilo Grčiji zapade septembra 2041 z odlogom plačila glavnice deset let. Do konca lanskega leta je Slovenija od obresti za posojila Grčiji prejela okoli 17,6 milijona evrov.
Slovenija v okviru mehanizma ESFS porok 1,55 milijarde evrov
Leta 2012 je Grčija v drugem svežnju dobila pomoč iz reševalnega sklada ESFS. Pomoč Grčija dobiva po obrokih, v zameno za reforme. Iz tega sklada je Grčija do lanskega junija načrpala 139,8 milijarde evrov, do konca februarja pa bo načrpala še zadnje milijarde, ki so ji na voljo – skupno bo v drugem paketu pomoči dobila 144,6 milijarde evrov.
ESFS zagotovi posojila s prodajo obveznic na trgu, za katere s poroštvi jamčijo evrske države, tudi Slovenija. 30. novembra 2014 je slovenski znesek poroštev za pomoč vsem trem državam – poleg Grčiji še Irski in Portugalski – znašal 1,55 milijarde evrov. Do konca februarja, ko bo egejska država prejela še zadnjo tranšo, se bo znesek slovenskih poroštev verjetno povečal za okoli 20 oz. 25 milijonov evrov.
Optimistični izračun: 1,2 milijarde evrov
Kolikšen delež teh slovenskih poroštev ESFS odpade na Grčijo? Slovensko ministrstvo za finance teh zneskov ne navaja, saj je porok ESFS v celoti.
Če vzamemo podatek, ki ga je ob sprejetju drugega svežnja pomoči Grčiji povedal takratni državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec (da bo naša država za Grčijo prispevala 938 milijonov evrov poroštev), potem je Slovenija do Grčije izpostavljena skupno v višini okoli 1,2 milijarde evrov (bilateralno posojilo in poroštva).
Manj optimistični izračun: več kot 1,4 milijarde evrov
Če pa vzamemo podatek, da je ESFS namenil Grčiji okoli 76 odstotkov svojih sredstev (Grčija je dobila 144 milijard evrov, Irska 17,7 miljarde in Portugalska 26 milijard), potem je Slovenija porok več kot 1,18 milijardam evrom grških dolgov (76 odstotkov od 1,55 milijarde) in ne samo 938 milijonom. Skupaj z bilateralnim posojilom torej slovenska izpostavljenost Grčiji po tem izračunu znaša več kot 1,4 milijarde evrov.
Polovični odpis dolga, kot ga zahteva Grčija, bi torej slovenske davkoplačevalce oškodoval za okoli 700 milijonov evrov. Čeprav se v medijih večinoma izpostavlja zgolj nemško nasprotovanju odpisu grških dolgov, pa v resnici niso navdušene niti druge evrske države.
Naj davkoplačevalci, ki zategujejo pas, plačujejo še grške dolgove?
Tudi Francija, Italija in Španija na primer bi izgubile nekaj deset milijard evrov. Kako torej pojasniti svojim davkoplačevalcem, ki morajo prav tako varčevati, da spravijo v red državne finance svojih držav, da morajo plačevati še grški dolg?
Poleg tega so Grčiji leta 2012 že odpisali okoli sto milijard dolgov zasebnih upnikov. Grčija se je tudi zelo poceni zadolžila, prav tako je povprečna ročnost posojil izjemno dolga – v primeru posojil ESFS je ročnost (doba odplačevanja posojila) v povprečju 32 let. Glavnico zgoraj omenjenega bilateralnega posojila iz leta 2010 pa bo začela odplačevati šele leta 2020.
Zakaj Grki niso v davčnih okovih
Na papirju sicer 320 milijard evrov dolga zveni ogromno in človek res dobi občutek, da so Grki v neverjetno težkem dolžniškem primežu. Toda dejansko Grki niso v davčnih okovih. Egejska država je namreč lani za plačevanje obresti namenila le okoli 4,3 odstotka BDP.
Italija, katere javni dolg znaša okoli 128 odstotkov BDP, je lani za plačevanje obresti namenila 4,7 odstotka BDP. Še več je dala Portugalska – iberska država ob Atlantiku je lani za plačilo obresti na dolgove namenila kar pet odstotkov BDP (vir: Zolt Darvas, svetovalna družba Bruegel).
Primerjava Slovenije in Grčije
Portugalski javni dolg znaša okoli 128 odstotkov BDP – torej je na papirju manjši od grškega, dejansko pa je bolj obremenjujoč za njihovo državo. Kljub temu iz dežele fada ne prihajajo tako katastrofična medijska poročanja kot iz dežele sirtakija.
Naredimo še primerjavo Slovenije in Grčije. Slovenija ima okoli 28 milijard evrov dolga oziroma, kot navaja bonitetna agencija Fitch, njen javni dolg znaša 82,3 odstotka BDP. Po podatkih Sursa je v tretjem lanskem četrtletju plačilo obresti znašalo okoli 3,2 odstotka. Približno enaka vsota je za plačilo obresti za dolgove navedena tudi v proračunu za leto 2014.
Slovenija precej dražje zadolžena od Grčije
Slovenija torej plačuje le 1,1 odstotne točke manj BDP za obresti kot Grčija, čeprav ima – če primerjamo razmerje med dolgom in BDP – več kot dvakrat manjši dolg.
Če bi imela Grčija naš delež javnega dolga (torej okoli 80 odstotkov), bi za plačilo obresti letno namenjala manj kot dva odstotka BDP, torej manj kot Nemčija. Grčija je v resnici najbolj ugodno zadolžena država v evroobmočju.
Slovenija rajši na finančne trge kot v okrilje evropskih reševalnih mehanizmov
Razlika med Slovenijo in Grčijo je, da je balkanska država dobila poceni in ugodna posojila "zloglasne" trojke, medtem ko se je Slovenija rajši dražje zadolževala na finančnih trgih, kot da bi zaprosila za cenejša posojila iz evropskih reševalnih mehanizmov.
Bi – malo verjetni – odpis dolgov Grčiji Sloveniji omogočil, da tudi sama uspešno zahteva delni odpis svojih dolgov? Neposredne povezave ni.
Nam bodo "volkovi z Wall Streeta" odpisali dolgove?
Če Grki zdaj zahtevajo, da jim dolgove odpišejo države oziroma mednarodne institucije, pa bi to Slovenija težje zahtevala od zasebnih upnikov, kot je na primer znani investicijski sklad Pimco, ki je novembra 2013 kupil za 1,5 milijarde evrov slovenskih obveznic. Bi se tako imenovani volkovi z Wall Streeta zlahka odpovedali slovenskim dolgovom?
Težava Grkov torej v resnici ni dolg oziroma zadolženost, ta je le simptom bolezni. Prava bolezen, ki tare Grke, je na eni strani nekonkurenčnost njihovega gospodarstva na svetovnem trgu, na drugi strani pa razsipna in neodgovorna fiskalna politika in prenapihnjen javni sektor (zgrajen s pomočjo evropskega denarja).
Ni grških izdelkov, zanimivih za svetovni trg
Dokler je najjužnejša balkanska država prejemala pomoč iz evropskih skladov in so jo po vstopu v evroobmočje leta 2001 preplavljali poceni evri, ta težava ni bila vidna, toda kriza jo je razkrila.
Ne nazadnje, ste kdaj slišali za kakšen grški avtomobil, grški televizor, grški pralni stroj, oblačila grških modnih znamk, grške pametne telefone, za grško Silicijevo dolino …? Tudi Siriza s svojim programom bo težko naravnala državo na pravo pot.
Ciprasov model odpisa dolgov
Zdaj pa še o Ciprasovem modelu odpisa dolgov iz naslova. Nemški časnik Die Welt je naredil primerjavo, kaj bi se zgodilo, če bi vsem evrskim državam zmanjšali dolg kot Grčiji. Če bi obveljalo zmanjšanje za polovico, torej za okoli 173,2 milijarde evrov (časnik navaja dolg v višini 346,5 milijarde evrov), bi imela "ostrižena" Grčija javni dolg v višini 88 odstotkov BDP.
Če bi – po načelu pravičnosti – znižali dolg še vsem drugim prezadolženim državam evroobmočja na 88 odstotkov, bi morali odpisati dolg v višini 1462,7 milijarde evrov. Odpis dolgov bi po tem modelu poleg Grčije doživele še:
- Italija (odpis v višini 754,5 milijarde evrov),
- Francija (205 milijard evrov),
- Španija (142,8 milijarde evrov),
- Belgija (75,8 milijarde evrov),
- Portugalska (66,9 milijarde evrov),
- Irska (40,1 milijarde evrov),
- Ciper (4,3 milijarde evrov).
Zakaj bi Slovenija po Ciprasovem modelu izvisela
Vse druge države evroobmočja (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Malta, Nizozemska, Finska, Slovaška, Litva, Latvija, Luksemburg in Estonija) imajo javni dolg, ki je manjši od 88 odstotkov. To pomeni, da ne bi doživele odpisa dolgov po Ciprasovem modelu, kot ga je predstavil nemški časnik.