Zagrebško sodišče od tožnika zahteva dodatne dokaze v primeru proti LB in NLB

Sodnica Jasmina Crnić je od tožnika zahtevala dokumente, ki bi potrdili, da je bilo celotno premoženje LB preneseno na NLB. Kot je pojasnila, je treba v morebitnem primeru odločitve o izvršbi vedeti, za katero premoženje točno gre.

• Ali slovenske banke ponavljajo napake, ki so privedle do krize?

• Pozor, banke vam pripravljajo nove podražitve!

• Slovenskim organom pregona pred nosom odpeljali Luko Zadar

• Finančna ministrica, ki ne razume boja proti hrvaškim bankam

Sodnica vztrajala pri dodatnem dokazilu o prenosu premoženja LB na NLB

Odvetnica Zabe in PBZ Maja Špoljarić se je sklicevala na slovenski ustavni zakon iz leta 1994, ko so premoženje LB prenesli na NLB, medtem ko so obveznosti ostale na LB. Crnićeva pa je vztrajala pri dodatnem dokazilu, ki bo potrdilo prenos celotnega premoženja LB na NLB.

Špoljarićeva je tudi trdila, da so bila takratna finančna poročila slovenskih bank "neresnična". Nato je sodnica omenila možnost angažiranja sodnega izvedenca, ki bi preveril bilance slovenskih bank.

Sklenila je, da bo v pisni obliki odgovorila na predlog toženih strank, da bi postopka prekinili na podlagi slovensko-hrvaškega memoranduma o soglasju iz Mokric iz leta 2013. Po mnenju odvetnikov LB in NLB gre za mednarodno pogodbo, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah.

Zahtevek Zabe je približno 27 milijonov evrov

Na prvem sojenju je sodišče odločilo v prid tožniku, po pritožbi slovenskih bank pa so primer vrnili na prvo stopnjo.

Takrat je bilo objavljeno, da je zahtevek Zabe izražen v osmih valutah, skupaj pa gre za približno 27 milijonov evrov, ki so jih hrvaški državljani prenesli v javni dolg hrvaške države v začetku 90. let prejšnjega stoletja. V današnjemu ločenem primeru PBZ gre za približno 1,2 milijona avstralskih dolarjev.