Ponedeljek, 25. 3. 2019, 8.40
5 let
Vučić: Srbija se nikoli ne bo pridružila Natu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,37
9
V Srbiji so v nedeljo zaznamovali 20. obletnico začetka bombardiranja zveze Nato. Spominske slovesnosti so potekale po vsej državi, glavna slovesnost, ki se je je udeležil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić, pa je zvečer potekala v Nišu. Vučić je ob omenjeni priložnosti izjavil, da Srbija nikoli noče postati del zveze Nato.
Nato je storil zločin, ko je bombardiral Srbijo, država pa se nikoli ne bo pridružila zavezništvu, je dejal srbski predsednik Aleksandar Vučić. Slovesnost v Nišu se je ob 19.45 začela z zvokom siren za zračni napad, na velikem zaslonu so predvajali prizore bombnih napadov.
"Naš narod ni napaka"
"Smrt 2.500 civilistov, 79 otrok, opustošenje države, na desetine milijard dolarjev škode bo za nas vedno zločin," je povedal ter dodal, da njihov "narod ni napaka" in da Srbija nikoli ne bo sprejela tega, da je šlo za napako. Po poročanju spletne strani regionalne televizije N1 je Vučič dejal, da se je srbski narod odločil, da noče biti del zveze Nato, saj nikogar ne ogrožajo.
Srbski predsednik Aleksandar Vaučić
Spominske slovesnosti v Nišu se je udeležil tudi vodja Srbske pravoslavne cerkve, patriarh Irinej, ki je zahodne voditelje obtožil načrtovanja "uničenja in razkosanja" Srbije. Opustošili so naše tovarne, industrijo, ceste in celo bolnišnice, je dejal Irinej.
Na Kosovu bodo Natu za vedno hvaležni
Obletnico bombardiranja so v nedeljo zaznamovali tudi na Kosovu. Predsednik Hashim Thaci je dan, ko so se začeli letalski napadi na Srbijo, opisal kot "velik in veličasten". "Vedno bomo hvaležni Natu in Združenim državam," pa je dejal predsednik vlade Ramush Haradinaj.
Kosovski predsednik Hashim Tachi
Nato je med vojno na Kosovu 24. marca 1999 začel napade na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ), v kateri sta bila ob Srbiji tudi Črna gora in Kosovo. Letalski napadi so prisilili Beograd, da umakne svoje vojake s Kosova, s čimer se je končala vojna, ki je zahtevala več kot 13 tisoč življenj, večinoma kosovskih Albancev.
Bombardiranje je trajalo 78 dni, vse do 10. junija, ko je takratni predsednik ZRJ Slobodan Milošević sprejel pogoje mednarodne skupnosti. Po srbskih podatkih je Nato izvedel 2.300 letalskih napadov na 995 objektov. Ubitih je bilo okoli tisoč vojakov in 2.000 civilistov. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je umrlo okoli 500 civilistov, ob Srbih tudi kosovski Albanci in Romi.
Vučić v luči protestov omenil možnost predčasnih volitev
Vučić je v luči protestov, ki se v Srbiji vrstijo že mesece, danes omenil možnost predčasnih parlamentarnih volitev. Oblast v Srbiji se dobi na volitvah, je poudaril srbski predsednik, opozicijskim silam, zbranim okoli Zveze za Srbijo, pa je sporočil, naj se "pripravijo na resnico". Vučićeva Srbska napredna stranka je na oblasti od leta 2012, glede na javnomnenjske raziskave pa uživa jasno podporo večine prebivalstva. Vučić je položaj predsednika države leta 2017 v prvem krogu volitev zasedel s 55 odstotki glasov volivcev.
V Srbiji že od začetka decembra več tisoč ljudi vsak konec tedna v Beogradu in drugih mestih terja odstop Vučića, ki mu očitajo zlorabo oziroma preseganje pooblastil, zahtevajo pa tudi medijsko svobodo. Med protesti, ki jih usmerja Zveza za Srbijo, je pred dvema tednoma prišlo tudi do nasilnega vdora v prostore RTS, zaradi katerega so aretirali več ljudi.
Vučić je izjavil, da se v Srbiji oblast dobi na volitvah, tisti, ki hočejo to storiti na kakšen drugačen način, pa da naj to povedo, "ne da se skrivajo za otroki in za vsemi tistimi, ki so z razlogom ali brez njega nezadovoljni". Pri tem je izrazil prepričanje, da opozicija volitev ne more dobiti.
9