Ponedeljek, 18. 3. 2019, 15.07
5 let, 1 mesec
Napete razmere v neposredni soseščini
Srbija: "Totalitarni režim, brezpravna država in demokracija, ki si tega imena ne zasluži" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,92
18
Protestniki v Srbiji, ki zahtevajo odstop predsednika Vučića, nove demokratične volitev ter neodvisne medije, so ob koncu tedna zaostrili svoje aktivnosti. Po vdoru v prostore televizije RTS in obkolitvi predsedniške palače v Beogradu srbski predsednik Vučić demonstrantom sporoča, da ne bo dopuščal nasilja. Medtem ko tudi s pomočjo medijev napada protestnike in opozicijo, njegovi politični nasprotniki za zdaj še niso ponudili voditelja, ki bi povezal protestnike v enotno fronto proti Vučiću.
Potem ko je nekaj tisoč protivladnih protestnikov v nedeljo zvečer zapustilo središče Beograda, je srbski predsednik Aleksandar Vučić stopil pred televizijske kamere. Tokrat se Vučić ni odločil za nastop na javni televiziji RTS, kamor so v soboto vdrli demonstranti, ampak se je zatekel na komercialno televizijo Pink, ki je v lasti medijskega mogotca Željka Mitrovića.
Vučić: Protestnike zanima samo nasilje
V intervjuju za rožnato televizijo, kot Mitrovićevemu medijskemu imperiju pravijo v Srbiji, je Vučić najprej problematiziral število protivladnih protestnikov: "Protestnikov je bilo 1.584, toliko jih je bilo tudi prejšnjo nedeljo. Oni so že od začetka lagali, da jih je 20 tisoč, potem so govorili, da jih je 40 tisoč. Nikoli jih ni bilo več kot šest tisoč oziroma 6.500."
Nato je poudaril, da protestniki nimajo nobenih političnih ciljev: "Na začetku protestov sem pri vas v studiu jutranjega programa rekel, da se ne bojim ljudi, ki nimajo nikakršne politike. Jaz govorim o dejanskih problemih v državi, o tem, kaj delamo, in o tem, kaj hočemo narediti. Oni se želijo ukvarjati z nasiljem."
Protestniki v Beogradu med drugim zahtevajo tudi odstop srbskega predsednika Aleksandra Vučića in srbske premierke Ane Brnabić. Želijo si novih demokratičnih volitev, opozarjajo pa tudi na pomanjkanje svobode v srbskem medijskem prostoru.
Stopnjevanje protestov je komentiral z besedami, da so organizatorji protestov nervozni, ker televizijski gledalci raje kot njih gledajo zabavne televizijske oddaje. "Drugi razlog za to je, da se Dragan Đilas (nekdanji župan Beograda in eden od opozicijskih voditeljev, op. a.) zaveda, da se njegovi sodni postopki približujejo koncu in da bo moral odgovarjati," je zatrdil srbski predsednik.
"Otroci, stari 45 let. Žal mi je za mlade, ki so jih tajkuni in fašistični voditelj Boško Obradović (eden od opozicijskih voditeljev, op. a.) zlonamerno izkoristili za dosego svojih ciljev," je dejal Vučić. Dodal je, da bodo policisti pridržali vse protestnike, ki bodo nasilni: "Na začetku so to bili državljanski protesti, od sobote pa je vse jasno. Ve se, kdo zdaj vodi proteste."
30-letna Beograjčanka: Protesti za zdaj nimajo večjega vpliva na življenje v mestu
30-letna Beograjčanka Ana Popovič pojasnjuje, da protivladni protesti za zdaj še niso imeli večjega vpliva na vsakodnevno življenje ljudi v Beogradu.
Čeprav so se protesti zaostrili, ti za zdaj niso imeli večjega vpliva na vsakodnevno življenje v Beogradu in drugih mestih, pojasnjuje 30-letna Beograjčanka Ana Popović: "V Beogradu je bilo v zadnjem tednu dni prisotnih več policistov kot prej, vendar je prevladoval občutek, da po nepotrebnem. Protesti so bili do sobote mirni, z več policisti pa bi se lahko še dodatno povečal občutek kaosa zaradi protestov."
Na vprašanje, ali v Beogradu v prihodnjih dneh res lahko pričakujejo tudi Vučićeve podpornike, kot se napoveduje v medijih, diplomantka novinarstva in japonologije odgovarja, da je to ne bi presenetilo: "Vučić v okviru svoje kampanje Budućnost Srbije (Prihodnost Srbije, op. a.) vsak teden obiskuje različna mesta po državi. Njegovi podporniki z avtobusi prihajajo iz vse Srbije, na televiziji pa to deluje na način, da imajo Vučića povsod radi. To so sicer večinoma člani njegove stranke SNS in zaposleni v javni upravi, katerih delovna mesta so pogojena z udeležbo na teh dogodkih.
Zaradi vedno več nakopičenih problemov, vedno večjega nezadovoljstva ljudi in občutka, da v državi po skoraj 19 letih od padca Slobodana Miloševića spet vlada avtokracija, protestniki po njenih besedah sicer uživajo podporo sodržavljanov.
"Vstop v stavbo RTS obsoja večina ljudi, vendar pa ljudje prav tako menijo, da s shodi po mestu vsako soboto ne bo doseženo nič. Nekateri ljudje izgubljajo upanje, da se bo kaj spremenilo. Vučić je v politiki 30 let, v 90. letih je bil član Miloševićeve vlade. Ob prelomu tisočletja je bil del opozicije, zato se zdaj ne bo predal tako zlahka," pripoveduje Popovićeva.
Vučić pripravljen na pogovor z državljani
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je danes izrazil pripravljenost na razpravo o srbski radioteleviziji (RTS) in pogovor z državljani, ob tem pa je zavrnil možnost pogovorov s posameznimi opozicijskimi politiki.
Policija med protesti aretirala 18 ljudi
Srbska policija je danes potrdila, da je med protivladnimi protesti v Beogradu konec tedna aretirala 18 ljudi. Večinoma gre za tiste demonstrante, ki so v soboto vdrli v stavbo srbske radiotelevizije (RTS), je dejal načelnik policije Vladimir Rebić. Protestniki zahtevajo, da aretirane izpustijo že danes popoldne, v nasprotnem primeru grozijo z novimi protesti. (STA)
"Vučić ima na televiziji večjo minutažo od vseh dosedanjih srbskih predsednikov"
Ko gre za opozicijo, Popovićeva glavni problem prepoznava v tem, da se protestniki niso zbrali okrog enega opozicijskega voditelja: "Nobeden izmed potencialnih kandidatov nima dovolj podpore, da bi lahko kljuboval Vučiću. Đilas je bil župan Beograda, a ljudje niso bili zadovoljni z njim. Obradović je nacionalist in skrajni desničar, tako da veliko ljudi meni, da med njim in Vučićem na oblasti ne bi bilo velike razlike. Za zdaj ni kandidata, ki bi lahko vse preostale zbral proti Vučiću."
Nezadovoljni protestniki Vučića pozivajo, naj odstopi. Zahtevajo tudi odstop srbske predsednice vlade Ane Brnabić, razpis novih in demokratičnih volitev ter neodvisne medije. Da predstavniki srbske opozicije v medijih z nacionalno frekvenco v zadnjih štirih letih skoraj niso dobili besede, potrjuje tudi Popovićeva.
Srbski opozicijski voditelj in predsednik stranke Dveri (Vrata, op. p.) Boško Obradović velja za nacionalista in privrženca skrajne desnice.
"To je problem, ker v Srbiji nimajo vsi kabelske televizije in s tem dostopa do bolj svobodnih in neodvisnih medijev, kjer novinarji in uredniki za komentar pokličejo tudi predstavnike opozicije. Na drugi strani ima Vučić na televiziji večjo minutažo od vseh dosedanjih srbskih predsednikov. Skoraj vsak dan ima novinarsko konferenco, če je nima, potem se v medijih pojavlja v povezavi s temami, ki niso v njegovi pristojnosti," pojasnjuje Popovićeva.
Člani vlade po njenih besedah nočejo oziroma neradi odgovarjajo na vprašanja o problemih v državi. "Z imenom in priimkom izpostavijo in napadejo novinarja, češ da gre za napad na oblast in Vučića. Grožnje novinarjem, ki ne delajo po nareku oblasti, so prisotne vsak dan," še dodaja diplomantka novinarstva.
Vajgl: Totalitarni režim, brezpravna država in demokracija, ki si tega imena ne zasluži
Slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl (Desus/Alde) na problematične notranjepolitične razmere v Srbiji opozarja že leto dni in pol. "Po sestankih v parlamentu v Beogradu sem prišel do zaključka, da je to totalitarni režim, brezpravna država in demokracija, ki si tega imena ne zasluži," ocenjuje Vajgl. "V parlamentu ni opozicije, če je, jo obravnavajo kot sovražnika. Opozicija nima skoraj nobene besede, opozicijski politiki nimajo nobene možnosti, da bi prišli v kakršenkoli medij," dodaja evropski poslanec.
Vajgl, ki so ga nekateri srbski režimski mediji zaradi kritik na račun srbskega državnega vodstva označili za največjega nasprotnika Srbov v Evropi, opozarja, da je aktualnemu režimu v Beogradu vodilne evropske politike uspelo prepričati, da je strateški pomen Srbije tako velik, da se državi v primeru kršitev človekovih pravic, spogledovanja z Rusijo in vmešavanja v notranje zadeve Makedonije, BiH in Črne gore lahko pogleda skozi prste.
"Prišel sem do zaključka, da je to totalitarni režim, brezpravna država in demokracija, ki si tega imena ne zasluži," notranjepolitične razmere v Srbiji komentira slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl.
"Na te probleme se gleda kot na nekaj, kar je treba Srbiji v tej fazi približevanja EU oprostiti, ker je strateško zelo pomembna. Ustvarilo se je mnenje, da je treba Srbijo obravnavati previdno, da ne bi okrepili protievropskega razpoloženja v državi," razlaga Vajgl.
Evropski poslanec je kritičen tudi "do odnosa podcenjevanja in izsiljevanja", ki ga Srbija po njegovih besedah goji do Kosova. Po njegovih besedah srbska vladajoča politika na Kosovu ustvarja zunanjega sovražnika, nato pa pod pretvezo psevdopatriotizma mobilizira množice in krepi notranjo homogenost avtoritarnega vladanja: "Ko gre za Kosovo, s srbske strani vedno obstaja odnos podcenjevanja in izsiljevanja. Srbija se obnaša, kot da je Kosovo še vedno del Srbije, le pod začasno albansko okupacijo."
"Hočemo Srbijo, v kateri se spoštujejo človekove pravice, vladavina prava in vrednote dobrega sosedstva"
Vajglu je žal, da EU nekritično sprejema nekatere sporne poteze uradnega Beograda: "V Evropskem parlamentu sem rekel, da v EU hočemo Srbijo, v kateri se spoštujejo človekove pravice, vladavina prava in naše vrednote dobrega sosedstva. Potrebujemo in sprejemamo samo Srbijo, ki bo ustrezala takšnim kriterijem, in nobene drugačne." Dodaja, da bi si želel, da bi srbskega predsednika Vučića na januarskem obisku v Beogradu na to spomnil tudi slovenski predsednik republike Borut Pahor.
"Pahor je govoril v srbskem parlamentu in se pretvarjal, kot da ne opazi, da je polovica dvorane prazna. To je bila priložnost, ki si je noben drug zahodni politik ne bi dovolil vzeti, ne da bi izrekel pričakovanje, da bo Srbija spoštovala normalne parlamentarne odnose in da bo tudi opozicija našla svoj interes, da prisostvuje takšnemu dogodku. Pahor tega ni naredil, s tem pa dal zelo slabo sporočilo oziroma sporočilo podpore srbskemu režimu, kakršenkoli že je," je do Pahorjeve poteze kritičen Vajgl.
O dogajanju v Srbiji so v oddaji Danes na Planetu govorili tudi z Zijadom Bećirovićem, direktorjem Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije.
18