Petek, 27. 9. 2024, 19.16
2 meseca, 3 tedne
Vsi poznamo to žival kot medveda. A v resnici to ni njegovo pravo ime.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,46
V delu indoevropskih jezikov je pravo ime za medveda postalo tabu, zaradi česar se ga ni smelo izgovoriti. Med jezike, pri katerih je pravo ime te živali pozabljeno, spada tudi slovenščina.
Rjavec, jedec medu, kosmatinec. To so prevodi imen iz nekaterih indoevropskih jezikov za žival, ki ji v slovenščini rečemo medved. Ta imena so po mnenju jezikoslovcev nastala, ker je zaradi vraževerja postalo pravo ime omenjene živali v nekaterih jezikih tabu. Pravo ime se ni smelo izgovoriti, ker bi to priklicalo žival, zaradi česar so nastala nekakšna lažna oziroma skrivna imena oziroma vzdevki. V slovanskih jezikih, tudi v slovenščini, je takšen vzdevek medved, kar pomeni jedec medu. Kakšno pa je prepovedano oziroma pravo medvedovo ime? To lahko izvemo s pomočjo jezikov, kot sta latinščina ali grščina.
Hrtkos oziroma *h₂ŕ̥tḱos ali h₂ŕ̥dḱos (v etimološkem slovarju slovenskega knjižnega jezika je tudi oblika * h₂r̥k'þo). Takšno je bilo medvedovo pravo ime v praindoevropskem jeziku, katerega potomci so tudi slovanski jeziki. Na podlagi praindoevropskega hrtkosa se je v hetitščini, ki je prvi izpričani indoevropski jezik, razvila oblika hartagga(š).
V sanskrtu je medved ŕ̥ksah, v avestijščini arəšō ali arša, v latinščini ursus, v stari grščini arktos, v prakeltščini artos, v srednji irščini art, valižanščini arth, bretonščini arzh, armenščini arj ... Vse te oblike so se razvile iz imena hrtkos.
Arktika in kralj Artur
Grško ime za medveda, arktos, je dalo ime Arktiki. To zemljepisno ime je izpeljano iz grške besede arktikos, kar pomeni na severu, blizu medveda. Ozvezdji na severni nebesni polobli sta namreč Veliki medved (latinsko Ursa major) in Mali medved (latinsko Ursa minor). Antarktika pa po grško pomeni "na drugi strani Arktike".
Ursa je sicer v latinščini ženska oblika, torej medvedka. Ženski osebni imeni Urša in Urška torej pomenita medvedka. Iz besede Ursa je izpeljano tudi osebno ime Ursula (nosi ga na primer predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen) oziroma Uršula, kar je pomanjševalnica imena Ursa oziroma Urša.
Moška oblika je Urs, ki je priljubljeno zlasti v nemško govorečem delu Švice, predvsem zaradi čaščenja svetnika svetega Ursa.
Severni, beli ali polarni medved je največja zver na svetu. Živi na območju Arktike. Ime je dobila po ozvezdjih Veliki medved in Mali medved.
Morda je tudi ime legendarnega britansko-keltskega kralja Arturja izpeljano iz keltske besede art/arth, kar pomeni medved. Tudi noriško osebno ime Artebudz, ki je zapisano na enem od najdenih napisov iz antičnega Ptuja, je verjetno skovanka, ki ima na začetku imena besedo medved – art(os). Po mnenju nekaterih znanstvenikov je tudi ime iranske vladarske družine Arsakidi (začetnik dinastje je bil Arsak) izpeljeno iz imena za medveda.
Na severu Evrope medvedovo pravo ime postane tabu
V nekaterih indoevropskih jezikih, zlasti na severu Evrope (germanski, slovanski in baltski jeziki), kjer je živelo veliko število medvedov, pa je pravo ime za medveda postalo tabu. Po domnevah znanstvenikov zato, ker so se ljudje bali, da bodo z uporabo pravega imena priklicali medveda.
V germanskih jezikih je hrtkos postal bero oziroma berōn, kar pomeni ta rjavi, rjavec. Ime je dobil po barvi svojega kožuha. V angleščini je zdaj medved bear, v nemščini bär, v norveščini bær, v švedščini björn in v danščini bjørn. Björn in Bjørn sta tudi osebni moški imeni v Skandinaviji – spomnimo se na tenisača Björna Borga ali glasbenika Björna Ulvaeusa.
Eno od kodnih imen za medveda v germanskih jezikih naj bi bil tudi Beōwulf. To je ime junaka mitoloških germanskih sag in naj bi pomenil čebelji volk, beō-wulf. Sodobna oblika imena Beōwulf v angleščini bi bila torej Beewolf.
Kosmatinec, ki rad liže med
V baltskih jezikih je hrtkos postal lokys (litovščina), lacis (v latvijščini, izgovorjava lakis) in clokis (v zdaj že izumrli pruščini, izgovorjava klokis). To naj bi pomenilo ali kosmatinec (torej je dobil ime po gosti dlaki) ali lizalec (ker liže med).
Se pa v litovščini medvedjemu brlogu reče irštva, kar verjetno pomeni, da je bila baltska oblika imena hrtkos irš-. Na zahodu Ukrajine je tudi reka z imenom Irša. To ime je prvič izpričano leta 1159.
Slovanski medved
V slovanskih jezikih je hrtkos postal jedec medu oziroma medojed. Praslovanska oblika medojeda je meduedis (medo-jed/medu-edis), ki je v splošni slovanščini po letu 600 dobila obliko medŭedĭ, iz česar se je v slovenščini razvila oblika medved. Podobne oblike so tudi v drugih slovanskih jezikih.
Slovani so živali, da bi zakrili njeno pravo ime, nadeli vzdevek medved, kar pomeni jedec medu.
Medvedova ljubezen do medu je dala podobna vzdevka za to žival tudi v stari irščini (mil-chobur, ljubitelj medu po slovensko) in srednji valižanščini (melfochyn, medeni pujs po slovensko).
Kakšno bi bilo medvedovo pravo ime v slovanskih jezikih?
Vprašanje je seveda, kakšna je bila praslovanska oblika imena hrtkos oziroma *h₂ŕ̥tḱos. Nekateri namig iščejo v vzhodnoslovanskem imenu za vrsto kune, ki živi v arktičnih in subarktičnih krajih – rosomah –, ter v imenih nekaterih rek na območju današnje Ukrajine, kot so Ros, Rosava in Rostavica.
Ruski jezikoslovec Oleg Trubačev je bil prepričan, da je bila splošnoslovanska beseda za medveda rŭsĭ, v ruščini bi se zdaj ime glasilo ros, v slovenščini pa morda rs (rəs). Beseda rŭsĭ naj bi vplivala tudi na izgovorjavo imena ris, ki je bil po Trubačevo izvirno lūsĭ, pozneje pa je postal rūsĭ, nato v ruščini rys. V slovenščini je ris.
Dolgi praslovanski ū pa je pozneje postal y, ki se je v nekaterih slovanskih jezikih združil z glasom i. Zato je rys postal v slovenščini ris.
Seveda obstajajo tudi druge razlage, kakšno je bilo izvirno ime za medveda v praslovanščini. Pri rosomahu je morda verjetneje, da je sposojenka iz finščine, iz beseda rasva-maha, kar v finščini pomeni debel trebuh.
Morda je bil v praslovanščini oziroma predpraslovanščini (govorila se je najverjetneje pred letom 400 našega štetja) indoevropski hrtkos irśas oziroma irsas. V praslovanščini po letu 400 bi irsas dobil obliko irsu oziroma irsŭ. V splošni slovanščini, ki so jo govorili Slovani po letu 600, bi irsu/irsŭ postal r̥sŭ. Zlogotvorni r̥ je v slovenščini dobil izgovorjavo ər ali ar. Torej bi bil hrtkos morda zdaj v slovenščini rs (izgovorjava ərs) ali ars. To je torej oblika, ki je podobna imenu za medveda v latinščini ursus, ki ima zdaj v italijanščini obliko orso in v francoščini ours (izgovorjava urs).
Glede na to, da je v slovanskih jezikih na začetku besede pogosto dodan glas v ali glas j, bi bile mogoče tudi oblike: vrs, jrs, vars ali jars.
Glavni vir za članek:
Vaclav Blažek, Indo-European "bear", v: Historische Sprachforschung/Historical Linguistics, zvezek 130, leto 2017
