Torek, 14. 3. 2023, 9.00
1 leto, 1 mesec
Von der Leynova: Nova reforma drastično zmanjšuje vpliv plina na cene elektrike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,72
8
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je spregovorila o vlogi jedrske energije v prihodnosti, pri čemer je poudarila, da je povsem v pristojnosti držav članic, na kakšno energetsko mešanico se bodo zanašale.
V središču reforme evropskega trga elektrike so potrošniki, je v intervjuju za STA pred današnjo predstavitvijo predloga reforme dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je za to, da bi reformo potrdili še pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Zavrnila je kritike, da je predlog akta o čistih tehnologijah protekcionističen.
"V srcu reforme (evropskega trga elektrike) so potrošniki. Glavni cilj je, da bodo imeli potrošniki več koristi od nizkih stroškov obnovljive energije," je von der Leynova povedala v intervjuju, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR).
Predlog je sicer po njenih besedah zelo dobro premišljen in zelo dodelan, o njem pa so govorili tudi s strokovnjaki. Zato meni, da se je vredno potruditi, da bi reformo sprejeli še pred evropskimi volitvami sredi prihodnjega leta.
Na vprašanje, ali predlog predvideva ločitev cene elektrike od cene plina, je medtem odgovorila zgolj, da "drastično zmanjšuje vpliv plina na cene elektrike".
O prihodnosti jedrske energije
Predsednica Komisije je spregovorila tudi o vlogi jedrske energije v prihodnosti, pri čemer je poudarila, da je povsem v pristojnosti držav članic, na kakšno energetsko mešanico se bodo zanašale.
Ali bodo tehnologije za pridobivanje jedrske energije tudi v predlogu akta o okolju prijaznih tehnologijah, ki ga bo Komisija predvidoma predstavila v četrtek, medtem še ni znano.
Von der Leynova zavrača kritike analitikov, da je osnutek akta protekcionističen
Von der Leynova je pojasnila, da predlog predvideva pospešitev postopkov za izdajanje dovoljenj za zeleno industrijo. Obenem bo omogočil možnost neke vrste davčnih olajšav oziroma financiranje iz evropskih sredstev, kar bo spodbudilo investicije v čiste tehnologije.
"Zelena industrija ni ključna zgolj za doseganje podnebnih ciljev, ampak tudi za inovacije," je povedala. "Tovrstne tehnologije izvažamo, zaradi česar je to eno najpomembnejših gibal naše rasti. Zato je v skupnem interesu vseh držav članic, da naredimo korak naprej," je še dejala.
Von der Leynova je ob tem zavrnila kritike analitikov, da je osnutek akta protekcionističen. "Akt o industriji z ničelnimi izpusti je zelo odprt. Vsak, ki spoštuje naše standarde, lahko dostopa do našega trga," je povedala.
Poudarila je, da je EU odprta za sodelovanje s podobno mislečimi partnerji na tem področju, kar je bil tudi namen njenih nedavnih obiskov v Kanadi in ZDA, ki so sprejele svojo zakonodajo za spodbujanje zelenih investicij.
EU in ZDA skupaj naprej
Na pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pretekli petek sta se dogovorila, da bodo EU in ZDA vzpostavile dialog o preglednosti finančnih spodbud za investicije v čiste tehnologije. Cilj dialoga je po njenih besedah zagotoviti jasnost, kako v EU in ZDA potekajo investicije in spodbude in kaj to pomeni za vsako od strani.
"Zelo pomembno je, da gresta dve trenutno največji gospodarski sili naprej, odločeni, da se borita proti globalnemu segrevanju oziroma sodelujeta pri njegovem omejevanju," je povedala.
EU namerava obenem sodelovanje s Kanado in ZDA okrepiti tudi na področju kritičnih surovin. EU in ZDA si bodo prizadevale za sporazum, ki bo kritičnim surovinam iz EU omogočil dostop do ameriškega trga in s tem proizvodnje baterij, pri čemer bi bila Unija obravnavana enako kot Mehika in Kanada oziroma kot da bi imeli neke vrste prostotrgovinski sporazum, je pojasnila predsednica Komisije.
EU ne želi biti odvisna od Kitajske
Pri tem je opozorila, da EU na področju surovin ne želi biti odvisna od Kitajske, zaradi česar krepi dobavne verige s podobno mislečimi partnerji.
"Želimo zmanjšati tveganje, ne pa prekiniti odnosov s Kitajsko," je poudarila. Dodala je, da si EU želi še naprej sodelovati s Kitajsko na področju omejevanja globalnega segrevanja, a želi enake konkurenčne pogoje za svoja podjetja pri dostopu do kitajskega trga.
Komisija pripravlja tudi poseben zakonodajni predlog o kritičnih surovinah, ki ga bo prav tako predvidoma predstavila v četrtek. Po besedah von der Leynove želijo z njim okrepiti in diverzificirati dobavne verige. Predlog predvideva hitrejše postopke za izkopavanje in predelavo surovin, obenem pa je pomemben poudarek tudi na njihovi ponovni uporabi. Surovine so namreč ključne za digitalni in zeleni prehod, je še povedala v intervjuju.
8