Nedelja, 28. 12. 2025, 8.55
6 ur, 6 minut
Volitve v Mjanmaru predstava za utrditev oblasti vojaške hunte
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Volitve so sicer večfazne. Prva faza se je začela danes, druga bo na sporedu 11. januarja, tretja in zadnja pa 25. januarja.
V Mjanmaru so se danes začele splošne volitve, s katerimi bo vladajoča hunta pod vodstvom generala Min Aung Hlainga po pričakovanjih zgolj utrdila svojo absolutno oblast. Glasovanje spričo državljanske vojne, ki je izbruhnila po državnem udaru leta 2021, poteka le na ozemljih pod nadzorom vojske in brez sodelovanja opozicije.
Hunta je zaradi domnevnih priprav na volitve julija odpravila izredne razmere v državi, ki jih je podaljševala odkar je februarja 2021 odstavila voditeljico Aung San Suu Kyi in prevzela oblast. Udar je utemeljila z obtožbami o domnevnih goljufijah na volitvah novembra 2020, na katerih je zmagala Nacionalna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom Suu Kyi. Nobelovo nagrajenko za mir so nato kljub kritikam, obsodbam in pozivom mednarodne skupnosti na podlagi različnih obtožb zaprli.
Spopadom ni videti konca
Spopadi med vojsko in različnimi uporniškimi skupinami, ki so sledili državnem udaru in jim ni videti konca, so doslej terjali več deset tisoč življenj, preko tri milijone Mjanmarcev pa je bilo razseljenih. Število političnih zapornikov naj bi medtem presegalo 20.000.
Vodja hunte Min Aung Hlaing volitve predstavlja kot priložnost za spravo. Obenem je dal vedeti, da bo vojska v vsakem primeru ohranila vlogo v političnem vodstvu države. Pripadnikom mjanmarskih oboroženih sil sicer po veljavni ustavi pripada četrtina sedežev v parlamentu. Poleg odprave izrednih razmer je hunta julija sprejela zakonodajo, ki med drugim predvideva zaporne kazni za kritike in nasprotnike volitev.
Načrt za njihovo izvedbo je sicer že v osnovi naletel na kritičen odziv tako opozicije kot mednarodnih opazovalcev. Združeni narodi so jih označili za prevaro, s katero namerava hunta legitimirati svojo oblast. S to oceno se strinjajo mnogi prebivalci, a se obenem bojijo morebitnih posledic neudeležbe.
Da hunta z nasiljem, aretacijami in drugimi represivnimi ukrepi prebivalce sili k udeležbi na volitvah in zatira opozicijo so ZN opozorili tudi v torek, pri čemer je visoki komisar za človekove pravice Volker Türk poudaril, da so prebivalci deležni tudi groženj uporniških skupin, ki volitvam nasprotujejo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Volitve so sicer večfazne. Prva faza se je začela danes, ko glasovanje poteka v 102 okrožjih. Druga faza bo na sporedu 11. januarja, tretja in zadnja pa 25. januarja.
