Petek, 21. 10. 2022, 6.53
2 leti, 2 meseca
Golob: Državna dokapitalizacija Geoplina morda sploh ne bo potrebna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,83
18
Voditelji držav članic so Evropsko komisijo in Svet EU pozvali, naj predložita konkretne odločitve.
Voditelji EU so danes na zasedanju v Bruslju vendarle dosegli dogovor o ukrepih za spoprijemanje z energetsko draginjo, je sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. Po besedah premierja Roberta Goloba gre za velikanski korak. Poudaril je, da je sprejemanje ukrepov na ravni EU pomembno tudi z vidika reševanja težav družbe Geoplin. Po njegovih besedah "Geoplin danes ni več v takšnih težavah in je čisto možno, da dokapitalizacija s strani države sploh ne bo potrebna".
Voditelji držav članic, med njimi premier Robert Golob, so Evropsko komisijo in Svet EU pozvali, naj "nujno predložita konkretne odločitve" glede ta teden predstavljenih predlogov komisije in dodatnih ukrepov, ki so jih določili v sklepih današnjega zasedanja.
Sprejemanje ukrepov na ravni EU je pomembno tudi z vidika reševanja težav družbe Geoplin. Zaradi ukrepanja na ravni Evropske unije so se namreč razmere na trgih umirile, cene zemeljskega plina pa so začele padati.
"Tako da danes Geoplin ni več niti približno v takšnih težavah in čisto možno je, da dokapitalizacija s strani države sploh ne bo potrebna, če se bodo ti trendi nadaljevali," je povedal Golob.
Tudi v Petrolu, ki je večinski lastnik Geoplina, sicer še ugotavljajo, ali bo njegova dokapitalizacija sploh potrebna. Odločitev o tem naj bi padla do sredine novembra, je danes na seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedala predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič.
Med temi ukrepi je tudi začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom, da bi takoj omejili pretirane cene plina, so zapisali voditelji.
Omejili bi cene na nizozemskem vozlišču TTF
Po navedbah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi. To je komisija predlagala že v predlogu uredbe, ki ga je predstavila v torek.
Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji na indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu. Dodatni indeks bi bil glede na predlog komisije vezan na dinamiko trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG).
Komisijo in Svet EU, v okviru katerega se sestajajo ministri za energetiko, so voditelji pozvali še k pripravi začasnega okvira EU za omejitev cen plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, piše v sklepih.
Komisija sicer tega v svoj predlog ni vključila, saj je odprtih še nekaj vprašanj. Med temi je von der Leynova danes izpostavila finančni vpliv za države članice, ki uporabljajo veliko plina za proizvodnjo elektrike.
Povečali bi preglednost in izboljšali delovanje energetskih trgov
Poleg tega so se predsedniki vlad in držav članic zavzeli za izboljšanje delovanja energetskih trgov, da bi povečali preglednost, omilili likvidnostne težave podjetij in izločili dejavnike, ki krepijo volatilnost cen plina. Obenem je treba po mnenju Evropskega sveta ohraniti finančno stabilnost.
Podprli so tudi prostovoljne skupne nakupe plina, pri čemer bi bilo obvezno združevanje povpraševanja za količine, enake 15 odstotkom zmogljivosti skladišč. Podjetja bi se lahko sicer nato še vseeno odločila, ali bodo plin dejansko kupila prek skupne evropske platforme.
V sklepih so poudarili še pomen solidarnosti med državami pri oskrbi s plinom, pri čemer komisija predlaga, da bi bila ta v primeru izrednih razmer samodejna, in okrepitev naporov za varčevanje z energijo.
Obenem so se zavzeli za okrepitev možnosti za financiranje pomoči gospodinjstvom in podjetjem pri spoprijemanju z energetsko draginjo. Predsednica von der Leynova je glede tega napovedala različne možnosti. Prizadevala si bo, da bi lahko temu namenili 40 milijard evrov sredstev, ki so ostala na razpolago v preteklem večletnem finančnem okviru.
Pri tem so voditelji poudarili pomen ohranitve enakih konkurenčnih pogojev in celovitosti evropskega enotnega trga, kar je na novinarski konferenci po zasedanju poudaril tudi Michel. "Notranji trg je v središču evropskega projekta. Je močno gonilo blaginje, razvoja in zaščite evropskih državljanov," je povedal.
Predsednica komisije je medtem dejala, da je na zasedanju Evropskega sveta prejela strateške smernice, ki jih je potrebovala. O podrobnostih uredbe pa bodo zdaj razpravljali energetski ministri. Prvič se bodo sestali v torek v Luxembourgu.
Pričakujejo, da se bodo učinki odločitev poznali kmalu
Tako Michel kot von der Leynova pričakujeta, da se bodo učinki današnjih odločitev poznali kmalu. "Ker mislim, da smo tudi trgom poslali jasen znak, da smo pripravljeni in zmožni delovati skupaj in da je politična volja močna," je povedal predsednik Evropskega sveta.
Predsednica komisije je pojasnila, da se že ob do zdaj sprejetih ukrepih vidi učinek. Cene plina so namreč po njenih besedah od avgusta, ko so znašale okoli 350 evrov na megavatno uro, padle na od 120 do 140 evrov. To je sicer še vedno previsoko, je menila.
Golob: Dogovor o omejevanju cen plina velikanski korak naprej
Izkupiček pogovorov, v katerih so se voditelji članic EU dogovorili o omejevanju cen zemeljskega plina, predstavlja velikanski korak naprej, je ob prihodu na drugi dan zasedanja povedal slovenski premier Robert Golob. Dogovor bo za Slovenijo pomenil predvsem to, da bo treba manj proračunskega denarja nameniti za pomoč gospodarstvu.
Izkupiček pogovorov o omejevanju cen plina je po Golobovem mnenju popoln, saj je bilo vse, kar sta predlagala Evropska komisija in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, na koncu potrjeno.
"Bile so vstavljene neke varovalke v smislu mehčanja dikcije, ampak to v ničemer ne spremeni dejstva, da je bil narejen velikanski korak naprej na vseh področjih, tako glede dolgoročnih ukrepov kot tudi tistih, ki so v resnici namenjeni takojšnji aktivaciji novih pravil na trgu," je premier pojasnil v izjavi za slovenske novinarje ob prihodu na današnje zasedanje.
Poudaril je, da so na zasedanju prvič po dolgi razpravi potrdili načelo cenovne kapice. V prvi fazi bo uvedena cenovna kapica na plinskih trgih, medtem ko bodo uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, še preučili, je dejal.
Napovedal je, da bodo počakali, ali bo kapica za zemeljski plin delovala dovolj dobro, in posredovanje na trgu elektrike morda sploh ne bo potrebno. Če se bo pokazalo, da je, pa bo t. i. iberski model omejevanja cen plina za elektriko najverjetneje dobil zeleno luč.
Golob je izrazil prepričanje, da bodo energetski ministri predlog dokončali najpozneje v 14 dneh. Prvič se sicer sestanejo že v torek v Luxembourgu, kjer bi lahko po premierjevem mnenju že naredili velik korak naprej.
Se pa prvi učinki dogovora že danes poznajo na trgih, saj so cene znova začele padati. To pa pomeni nižji strošek za energetske dobavitelje in nižji strošek za državo pri pomoči gospodarstvu s subvencijami. Ko gre za gospodarstvo, se bodo te cene po Golobovih besedah prelivale v prihodnje leto, saj imajo večinoma že sklenjene pogodbe do konca leta.
"Včeraj je bil narejen korak, da globalni trgi začnejo padati, to pa avtomatično pomeni manj denarja iz proračuna, ki ga bo Slovenija morala nameniti za to, da gospodarstvu pomaga pri ohranjanju globalne konkurenčnosti," je poudaril premier.
18