Kristjani se na veliki četrtek, prvi dan velikonočnega tridnevja, spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Ta predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva.
Pri večerni maši bo papež Benedikt XVI. po Jezusovem vzoru umil noge 12 duhovnikom, mašni darovi pa bodo namenjeni žrtvam potresa in cunamija na Japonskem.
Škofje bodo darovali krizmene maše
Velikonočno tridnevje je za vernike neposredna priprava na nedeljski praznik velike noči, ki je največji krščanski praznik. Katoliški škofje bodo v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube. Po cerkvah po vsem svetu pa bodo potekale tudi maše zadnje večerje, za katere je značilen obred umivanja nog po vzoru Jezusa, ki je umil noge svojim apostolom.
Papež Benedikt XVI. bo krizmeno mašo ob prisotnosti kardinalov, škofov in duhovnikov v vatikanski baziliki sv. Petra vodil ob 9.30. Bogoslužje zadnje večerje, ki bo v baziliki sv. Janeza v Lateranu, pa se bo začelo ob 17.30.
Ljubljanski nadškof Anton Stres bo krizmeno mašo v ljubljanski stolnici vodil ob 9. uri, mašo zadnje večerje pa ob 18.30. Prav tako bo krizmeno mašo ob 9. uri v mariborski stolnici vodil tudi mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek, ki bo tam ob 19. daroval tudi mašo zadnje večerje.
Evangeličani ne pripravljajo bogoslužij
Pri evangeličanih na ta dan bogoslužij ne pripravljajo. Evharistijo razumejo bolj na simbolni ravni, po čemer se od katoličanov ločijo od reformacije naprej.
Letos veliko noč na isti dan obhajajo tudi pravoslavci
Letos bodo na isti dan kot katoličani in evangeličani veliko noč obhajali tudi tisti pravoslavni kristjani, ki uporabljajo julijanski koledar. Po pravoslavnih cerkvah bodo potekale liturgije, zvečer pa bogoslužja, ki jih imenujejo bdenje in pri katerih berejo 12 evangelijskih odlomkov.
3
