Sreda, 14. 5. 2025, 16.49
1 teden, 2 dneva
Pogovor z Janom Dominikom Bogatajem
Frančiškan v Rimu: Ta konklave bo šel v zgodovino kot eden najbolj nepredvidljivih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,18
Jan Dominik Bogataj o obisku papeža Leona XIV. v Sloveniji: "Glede obiska v Sloveniji je gotovo še prezgodaj za kakšne resne možnosti; za to bo treba prej urediti tudi še nekatera odprta vprašanja med Cerkvijo in državo. Ne bo dovolj zgolj vsakokratni foto termin pri papežu za različne politične voditelje."
Po izvolitvi novega papeža Leona XIV., ki je javnost že večkrat nagovoril in rahlo nakazal, kako bo Rimskokatoliško cerkev vodil v svojem pontifikatu, smo o ozračju po in med izvolitvijo novega poglavarja Katoliške cerkve, o tem, ali je pričakoval izvolitev in čemu bo novoizvoljeni papež dal največ pozornosti v svojem pontifikatu, govorili z bratom Janom Dominikom Bogatajem. Prihaja iz reda frančiškanov, zaključuje doktorski študij in je tudi član profesorskega zbora na Papeški univerzi v Rimu. Za Siol.net je spregovoril tudi o tem, kakšne možnosti ima po njegovem mnenju Slovenija, da kmalu gosti svetega očeta.
Ste novega papeža Leona XIV. (Roberta Francisa Prevosta) pred konklavom poznali in spremljali njegovo delovanje, ko je bil še kardinal in škof?
Veliko se o njem ni govorilo. Kot dolgoletni generalni prior avguštinskega reda v letih 2001‒2013 je veljal za modrega in preudarnega voditelja, ki ni silil v ospredje, vendar je užival velik ugled. V tem času je bil tudi generalni moderator patrističnega inštituta Augustinianum, kjer sta v tem obdobju študirala tudi dva Slovenca, ki lahko na svojih diplomah občudujeta tudi njegov podpis. Čeprav naj bi v tem času z Bergogliem razhajala v nekaterih stališčih, ga je kot papež Frančišek leta 2014 vseeno imenoval za škofa v perujskem mestu Chiclayo. Ko je bil januarja 2023 poklican v Rim za prefekta Kongregacije za škofe, si sprva tega ni želel, a je imenovanje sprejel in to službo vrhovnega "kadrovnika" opravljal tiho, skromno, brez posebnega vzbujanja pozornosti.
Brat Jan Dominik Bogataj zaključuje doktorat iz patrističnih študij na Papeškem inštitutu za patristične študije Augustinianum. Zaposlen je kot raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, obenem pa je tudi član profesorskega zbora na Papeški univerzi Antonianum v Rimu.
Kaj menite o njegovih prvih javnih nastopih? Je z njimi že nekoliko nakazal, kako bo predstavljal in vodil Katoliško cerkev po papežu Frančišku?
Ni se izkazal kot nekdo, ki je vajen nastopanja ali ki bi v tem užival. Deluje dokaj zadržano, vendar ga je obrazna mimika že nekajkrat izdala, da gre za človeka globokega notranjega doživljanja. Je tudi odličen pevec, kar je pokazal preteklo nedeljo, ko je sam korajžno vodil "ljudsko petje" himne Regina caeli. Javnost se bo morala privaditi, da bo prisluhnila njegovim besedam, ki so tehtne in usmerjene na bistveno. Za razliko od papeža Frančiška, ki je deloval zelo neposredno v stiku z ljudmi, nas papež Leon XIV. navdušuje z umirjenim nastopom, ki razodeva poglobljenost in zbranost, globoko avguštinsko duhovnost.
Kako ste doživljali konklave in ali ste sami pričakovali izvolitev prvega ameriškega papeža v zgodovini Cerkve?
Iz medijev in kuloarjev so prihajale zelo nasprotujoče si špekulacije, tako da se je zdelo, da je izid konklava nemogoče napovedati. In res je bilo tako. Sam sem, vsekakor ne brez pristranskosti, več možnosti pripisoval drugemu kandidatu, ki ga tudi osebno poznam, vendar bo šel ta konklave zagotovo v zgodovino kot najbolj nepredvidljiv (vsaj) izmed zadnjih treh.
Beli dim iz dimnika Sikstinske kapele je v četrtek, 8. maja, naznanil, da so kardinali izvolili novega papeža. Kot prvi ameriški papež v zgodovini je to postal kardinal Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV.
Kakšno je bilo vzdušje oz. ozračje pred/med in sedaj po izvolitvi novega papeža, ko se je v Vatikanu prvotno navdušenje že malce poleglo?
Tik po naznanilu kardinala Mambertija je na Trgu sv. Petra zavladala tišina, polna presenečenja, saj kardinala Prevosta skorajda nihče ni bolje poznal. Zaradi blokiranega signala je bilo v tisti uri med napovedjo in trenutkom, ko se je papež Leon XIV. pojavil v loži bazilike, nemogoče priskrbeti si kakšne točnejše informacije. Po koncu pozdrava smo se še kar nekaj časa zadržali v prostorih avguštinske kurije, kjer je vladala nepopisna radost. Za tem pa se je agenda novega papeža hitro napolnila in sedaj vsakodnevno ‒ z velikim zanimanjem ‒ spremljamo njegove nastope, izjave, prve poti.
Kaj lahko izluščite iz papeževega dela in učenja, ko je deloval še kot škof, prefekt, prior in tudi misijonar v Peruju?
Tudi kot prefekt je poudarjal svojo misijonsko poklicanost, s katero je želel oznanjati evangelij tudi tam, kjer krščansko oznanilo še ni razprlo svojih korenin. Poudarjal je, da morajo biti duhovniki in škofje blizu zaupanim jih ljudem, ne pa nekakšni managerji. Poudarjal je, da je njihova prva naloga učiti, kaj pomeni poznati Jezusa Kristusa, in pričevati o naši bližini z Gospodom. Zelo mu je bila pri srcu edinost Cerkve, kar je naznačil tudi s svojim geslom: In illo uno unum (Biti eno v Njem, ki je eno).
Kakšni so Prevostovi pogledi in čemu menite bo v svojem pontifikatu dajal največji poudarek?
Predvsem bo najprej poskrbel, da Cerkev ne bo več na naslovnicah raznih tabloidov, ampak bo večjo pozornost namenjal temam, ki so bolj v osrčju krščanskega sporočila: poglobljeno notranje življenje, bogoslužje, pričevanje. Nadalje se lahko nadejamo večje enotnosti znotraj Cerkve, saj bo, upajmo, s svojo združevalno in umirjeno osebnostjo blagodejno vplival na bolj harmoniziranje različnih "struj". "Delitve in polemike v Cerkvi ne služijo ničemur," je govoril. Meni osebno pa se zdi ključno, da bo v svojih nastopih ‒ kot sin sv. Avguština ‒ več pozornosti namenjal duhovnemu bogastvu iz prvih stoletij krščanstva.
"Tudi z vidika bogoslužja si lahko obetamo malce bolj tradicionalen pristop, kar je nakazal že s spoštovanjem tradicije, liturgičnih oblačil, z brezhibno izgovorjavo latinščine …" o novem papežu Leonu XIV. meni frančiškan Jan Dominik Bogataj.
Ocenjujete, da bo novi papež sprejemljiv tudi za bolj konservativne kardinale in bo več pozornosti namenil tudi (težjim) teološkim vprašanjem?
Gotovo bo deloval bolj premišljeno in preudarno, kot njegov predhodnik. Tudi z vidika bogoslužja si lahko obetamo malce bolj tradicionalen pristop, kar je nakazal že s spoštovanjem tradicije, liturgičnih oblačil, z brezhibno izgovorjavo latinščine … Glede teoloških vprašanj menim, da bo dajal prednost predvsem duhovni teologiji in pa družbeni razsežnosti krščanskega pričevanja, kar nenazadnje napoveduje že izbira imena. Vsekakor bo želel v luči bogatega izročila nagovoriti sodobne izzive Cerkve in družbe, kot je denimo umetna "inteligenca", spoštovanje človeškega dostojanstva, razmerje med naravo in kulturo …
Ali se lahko novi papež primerja s katerim od svojih predhodnikov? Po čem je najbolj znan in ali je novi papež nekdo, ki ga Cerkev v tem trenutku potrebuje?
Po zadržanem in milem nastopu gotovo malce spominja na Benedikta XVI., vendar se zdi, da premore več odločenosti in smelosti pri vladanju. Po zedinjevalni figuri morda spominja na Janeza Pavla II., ki je s svojo neomajnostjo združeval različne katoliške smeri. Po neustrašnem nagovarjanju odprtih družbenih izzivov pa se bo morda navdihoval pri Frančišku. Vendar je vsakdo svojska osebnost in papež je v resnici prvenstveno naslednik apostola Petra, prav vsakdo pa na temelju tega, kar mu je dano, s svojim lastnim glasom izvršuje to službo.
"Glede teoloških vprašanj menim, da bo dajal prednost predvsem duhovni teologiji in pa družbeni razsežnosti krščanskega pričevanja, kar nenazadnje napoveduje že izbira imena. Vsekakor bo želel v luči bogatega izročila nagovoriti sodobne izzive Cerkve in družbe, kot je denimo umetna "inteligenca", spoštovanje človeškega dostojanstva, razmerje med naravo in kulturo …" je prepričan Bogataj, ki je papeževo izvolitev pretekli četrtek v živo spremljal tudi na trgu pred baziliko svetega Petra.
Kakšno vlogo ima slovenska Cerkev v Vatikanu? Si lahko v prihodnosti obetamo ponovni obisk svetega očeta na naših tleh?
Bojim se, da Slovenci večkrat ne znamo dovolj samozavestno pokazati, kdo smo in kaj zmoremo oz. kaj je lahko naš izviren prispevek, s katerim lahko kot narod obogatimo druge narode in Cerkev kot táko. Iz tega razloga znotraj Vatikana nismo dovolj vidni ‒ včasih se zdi celo, da se kar sramujemo svoje lastne identitete. Glede obiska v Sloveniji je gotovo še prezgodaj za kakšne resne možnosti; za to bo potrebno prej urediti tudi še nekatera odprta vprašanja med Cerkvijo in državo. Ne bo dovolj zgolj vsakokratni foto termin pri papežu za različne politične voditelje. Želim si, da bi novi papež s svojo umirjenostjo, a tudi z odločnostjo, blagodejno prispeval k boljšemu sožitju med Cerkvijo in družbo pri nas.
Preberite še:
