Rusija trdi, da je razvila cepivo s stoodstotno zaščito pred virusom

Avstrijske oblasti preiskujejo očitke o preskakovanju vrste pri cepljenju proti covidu-19. Med drugim naj bi cepili tudi lokalne politike in sorodnike zaposlenih v domovih za starejše, ki naj sicer ne bi imeli prednosti pri cepljenju, danes poročajo tuje tiskovne agencije.

V skladu z načrtom avstrijske vlade naj bi najprej cepili oskrbovance in osebje v domovih za starejše. A pojavljajo se očitki, da so v številnih domovih za starejše cepili tudi sorodnike zaposlenih, lokalne politike in zaposlene na občinskih upravah.

Urad javnega tožilca na avstrijskem Koroškem preiskuje najmanj en primer, ko je vodstvo doma za starejše naročilo več odmerkov cepiva, kot so jih dejansko potrebovali, da bi v zameno za donacije z njimi cepili tiste, ki do tega še niso upravičeni.

Zdravnica, pristojna za cepljenje v domu za starejše v Feldkirchu na Predarlskem, pa je za časnik Vorarlberger Nachrichten povedala, da ni želela cepiti tamkajšnjega župana Wolfganga Matta. "A kljub temu je dobil odmerek, čeprav je bilo spredaj veliko ljudi, ki so morda cepivo bolj potrebovali," je dodala. 65-letni Matt je te navedbe danes zanikal, češ da poleg njega ni nihče čakal na morebitne odvečne odmerke.

Cepili naj bi še več avstrijskih županov, ki navajajo različne razloge, zakaj so upravičeni do cepljenja. Nekateri tako trdijo, da so bili v preteklosti operirani na srcu, drugi, da imajo sorodnike v domovih za starejše, tretji, da so med ključnimi delavci v pandemiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V enem od domov za starejše na Dunaju so po poročanju tamkajšnjih medijev 13 odmerkov, ki so ostali po cepljenju oskrbovancev, namenili redovnicam in duhovniku, ki živijo v bližini, ter sorodnikom zaposlenih.

Po mnenju strokovnjakov ni jasno, ali gre pri kateremkoli primeru za kaznivo dejanje.

V skladu s smernicami ministrstva za zdravje naj bi morebitne preostale odmerke - če recimo kakšen od oskrbovancev zboli ali ga ni mogoče cepiti - namenili starejšim od 80 let, ki živijo v bližini. (STA)

Danske oblasti so sporočile, da so med prednostne skupine za cepljenje proti bolezni covid-19 uvrstile tudi brezdomce. K temu so jih pozvale dobrodelne organizacije. poroča STA. Danci so med najhitrejšimi v Uniji glede na odstotek cepljenih prebivalcev.

Danski načrt cepljenja je določil 12 prednostih skupin. Cepivo je trenutno na voljo za prvih pet skupin, vendar je tudi to odvisno od regije, v kateri posameznik živi. "Brezdomci in družbeno ranljivi ljudje, ki so še posebej ogroženi, so uvrščeni v kategorijo 5," so sporočili z danskega ministrstva za socialne zadeve.

Po podatkih socialnih služb na Danskem živi okoli 6.500 brezdomcev. Oblasti so odločitev o cepljenju brezdomcev sprejele po pozivu dobrodelnih organizacij. Na Danskem je prvi odmerek cepiva proti bolezni covid-19 prejelo skoraj tri odstotke prebivalcev, drugi odmerek pa 0,5 odstotka, s čimer se država uvršča v vrh med državami članicami EU.

V Bolgariji so po skoraj dveh mesecih strogih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 zabeležili upad števila okužb z novim koronavirusom. Trenutno imajo okoli 39.500 aktivnih okužb, še pred tednom dni jih je bilo okoli 63.000.

V Bolgariji so decembra uvedla delno zaprtje javnega življenju in ga v milejši obliki podaljšali do konca januarja. Med drugim lahko po novem svoja vrata odprejo muzeji, galerije in kinematografi, ki lahko zapolnijo 30 odstotkov svojih kapacitet. Tudi restavracije in hoteli lahko obnovijo svoje poslovanje.

Bolgarski minister za zdravje Kostadin Angelov je medtem danes predstavil tudi bolgarsko potrdilo o cepljenju proti covidu-19. V Bolgariji namreč po cepljenju običajno niso izdajali potrdil.

Od začetka epidemije so v Bolgariji doslej potrdili več kot 212.000 okužb, umrlo je 8565 ljudi. V zadnjem dnevu so potrdili 570 novih okužb in 82 smrti. Doslej so cepili skoraj 20.000 ljudi. (STA)

Latvijska vlada bo ukrepe za zajezitev pandemije covida-19, ki bi se iztekli 25. januarja, podaljšala za dva tedna do 7. februarja. Med drugim naj bi v veljavi ostala policijska ura ob koncih tedna. Dokončno odločitev glede ukrepov naj bi vlada v Rigi sicer sprejela v četrtek.

Latvija z okoli 1,9 milijona prebivalcev se od jeseni bori z naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom. Tamkajšnja vlada je zato decembra lani poostrila omejitve in delno ustavila javno življenje. Zaprte so večine trgovin z izjemo tistih z nujnim blagom. Zaprti so tudi gostinski lokali in kulturne ustanove, šolanje poteka na daljavo.

Po besedah premierja Krišjanisa Karinša se je število novih okužb z novim koronavirusom ta teden sicer stabiliziralo, a razmere v bolnišnicah ostajajo kritične. Tudi minister za zdravje Daniels Pavluts ocenjuje, da še ni napočil čas za rahljanje koronskih omejitev.

Od začetka pandemije so v tej baltski državi potrdili več kot 56.000 primerov okužbe, umrlo je več kot tisoč covidnih bolnikov. (STA)

Izrael pospešeno cepi svoje prebivalce proti bolezni covid-19. Samo v ponedeljek so cepili rekordnih 186 tisoč ljudi. V državi so sicer medtem v zadnjem dnevu potrdili rekordnih 10.021 novih okužb z novim koronavirusom, kar predstavlja okoli deset odstotkov pozitivnih testov, piše STA.

Izraelski minister za zdravje Julij Edelštajn je prek Twitterja sporočil, da so v ponedeljek dosegli rekordno število cepljenih. V enem dnevu jim je namreč uspelo cepiti 186 tisoč ljudi, od tega jih je 114 tisoč dobilo prvi odmerek, ostali drugega. Skupaj je prvi odmerek v državi dobilo 2,2 milijona ljudi, drugega pa 422 tisoč.

V Izraelu so danes omogočili cepljenje dodatnim ljudem, saj so znižali starostno omejitev na 40 let. Premier Benjamin Netanjahu je prepričan, da bodo priložnost za cepljenje do marca dobili vsi, ki so starejši od 16 let. V državi bodo kmalu odločali, ali bi podaljšali protikoronske ukrepe. Po prvotnih načrtih bi jih namreč morali odpraviti v petek. V okviru ukrepov so zaprti vrtci, šole in nakupovalna središča, restavracija pa nudijo le osebni prevzem hrane. Omejeno je tudi gibanje na prostem, poroča STA.

V Veliki Britaniji trenutno glede na število prebivalcev beležijo največ smrti v povezavi s covidom-19 na svetu. V sedemdnevnem povprečju so namreč zabeležili 16,7 smrti na milijon ljudi, je razvidno iz izračunov oxfordske univerze.

Velika Britanija je glede na nove izračune, ki temeljijo na podatkih univerze Johnsa Hopkinsa, prehitela Češko, ki je bila dolgo na prvem mestu. Na Češkem sicer na milijon prebivalcev beležijo okoli 15,7 smrti v zadnjem tednu. V Sloveniji glede na te izračune trenutno beležijo 12,6 smrti na milijon prebivalcev.

V Veliki Britaniji bi lahko število smrti še naraslo, saj prihaja med vikendi in ob ponedeljkih do zamud pri poročanju statistike, poroča portal časnika Evening Standard, piše STA.

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 6.259 testih potrdili 520 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 29 bolnikov s covid-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite.

Današnje število novih okužb v 24 urah je nižje, kot je bilo prejšnja dva torka. Prejšnji torek so potrdili 759 okužb z novim koronavirusom, torek pred tem pa 1.071. Prejšnja dva torka so opravili tudi nekaj več testov kot v preteklih 24 urah. Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v preteklih 24 urah v Primorsko-goranski županiji 44 novih okužb, iz Istrske županije pa poročajo o 13 novih okužbah. Običajno je največje dnevno število na novo okuženih na območjih Zagreba in Splita.

Na Hrvaškem je trenutno 3.084 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 1.713 bolnikov s covid-19, na ventilatorjih je 149 ljudi. V samoizolaciji je nekaj manj kot 16 tisoč državljanov. Skupno so od 25. februarja lani potrdili skoraj 225.650 okužb z novim koronavirusom in 4.684 smrtnih žrtev covid-19. Okrevalo je 217.880 obolelih. Do zdaj so testirali več kot 1.127.150 državljanov, so še objavili.

Vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak je v ponedeljek potrdil, da se je delež pozitivnih med testiranimi v preteklem tednu zmanjšal za 29 odstotkov v primerjavi s tednom prej, piše STA.

V predmestju mesta Shijiazhuang na severu Kitajske v prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa gradijo velik center za karanteno. Na obsežnem polju je videti več tisoč bivalnih zabojnikov in več sto delavcev, ki delajo noč in dan. Po poročanju lokalnih medijev naj bi center zgradili v prihodnjih dneh.

Kitajska, kjer se je novi koronavirus konec leta 2019 prvič pojavil, je bila v boju proti širjenju virusa uspešna s strogimi ukrepi, omejitvami potovanj in množičnim testiranjem.

Zadnje tedne pa znova narašča število okužb, še posebej na severu države, kjer so oblasti zaradi več manjših lokalnih izbruhov znova uvedle stroge karantenske ukrepe in množično testiranje, pripravljajo pa se tudi na selitev vaščanov celotnih vasi v nov velik center za karanteno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prizori v predmestju Shijiazhuanga, enajstmilijonske prestolnice province Hebei, so podobni tistim iz začetka lanskega leta, ko so samo v nekaj dneh zgradili veliko začasno bolnišnico v Wuhanu, takratnem žarišču okužb.

V centru za karanteno v Shijiazhuangu naj bi živelo več kot 4.000 ljudi, ki so bili v tesnih stikih z okuženimi s koronavirusom. Državna televizija CCTV je objavila posnetke delavcev, kako ponoči sestavljajo bivalnim zabojnikom podobne konstrukcije. Gradnjo so začeli 13. januarja, ko so v Shijiazhuangu uvedli karanteno zaradi več sto okužb v nekaj tednih. Več kot 20 tisoč vaščanov iz okolice mesta so oblasti poslale v poslopja, določena za karanteno.

Več milijonov prebivalcev mesta so medtem večkrat testirali na okužbo.

Na Kitajskem so izredno pozorni na naraščanje okužb pred kitajskim novim letom v februarju, ko naj bi milijoni meščanov potovali v svoje domače kraje na podeželju, piše STA.

Stopnja samomorov na Japonskem je v drugem valu epidemije covid-19 narasla, predvsem med ženskami in otroki, potem ko je med prvim valom upadla, kaže študija hongkonške univerze znanosti in tehnologije ter tokijskega metropolitanskega inštituta za gerontologijo.

Študija kaže, da je stopnja samomorov med lanskim julijem in oktobrom narasla za 16 odstotkov glede na enako obdobje v letu 2019. Med lanskim februarjem in junijem je padla za 14 odstotkov glede na enako obdobje v letu 2019, poroča agencija Reuters na spletni strani.

Avtorji študije, ki je objavljena v reviji Nature Human Behaviour, poudarjajo, da tokratna pandemija nesorazmerno vpliva na psihično zdravje otrok, najstnikov in žensk, še posebej gospodinj. Na manjše število samomorov v prvem valu pandemije bi lahko vplivala vrsta dejavnikov, med njimi tudi darežljiva vladna denarna podpora posameznikom in podjetjem, zmanjšanje delovnih ur in zaprtje šol, ugotavljajo avtorji.

Vendar pa se je v drugem valu to obrnilo, saj je stopnja samomorov med ženskami narasla za kar 37 odstotkov, kar je petkrat večji porast kot med moškimi. Takrat je podaljšana epidemija prizadela industrije, v katerih prevladujejo ženske, s tem pa se je povečalo breme zaposlenih žensk in nasilje v družini, kaže študija.

Študija, ki temelji na podatkih ministrstva za zdravje od novembra 2016 do oktobra 2020, kaže tudi, da je med drugim valom stopnja samomorov med otroki in najstniki narasla za 49 odstotkov. V državi trenutno veljajo izredne razmere zaradi covid-19 v enajstih od skupno 47 prefektur, tudi v prestolnici Tokio, Kjotu in Osaki.

Minister za upravno in regulativno reformo Taro Kono je za Reuters še pred objavo študije v petkovi izdaji revije pretekli teden dejal, da so ljudje zaskrbljeni zaradi covid-19, da pa jih je veliko tudi naredilo samomor, ker so izgubili službe in prihodke ter upanje. Poudaril je, da mora vlada doseči ravnotežje med upravljanjem epidemije in gospodarstva, piše STA.

Na Češkem so potrdili prisotnost britanskega seva novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv od izvornega, je v ponedeljek sporočilo ministrstvo za zdravje. Minister za zdravje Jan Blatny je povedal, da se zdi, da ta sev vsebuje deset odstotkov vseh vzorcev, ki jih analizirajo.

Vlada je zaradi epidemije covid-19 v ponedeljek podprla podaljšanje izrednih razmer do 21. februarja. Notranji minister Jan Hamaček je po seji vlade dejal, da druge alternative ni. Podaljšanje izrednih razmer mora potrditi še parlament. Izredne razmere vladi omogočajo začasno odpravo temeljnih svoboščin, kot je pravica do zbiranja.

V državi so zaradi epidemije med drugim zaprte vse nenujne trgovine. Danes bodo znova odprli trgovine s pisarniškim materialom in oblačili za otroke. Na Češkem so v ponedeljek poročali o 2.618 novih okužbah z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, skupno 891.852. Do zdaj je umrlo 14.449 covidnih bolnikov, piše STA.