Župan Londona: Širjenje virusa ušlo izpod nadzora

Svetovna zdravstvena organizacija poziva bogate države, naj prenehajo preskakovati vrsto in sklepati dvostranske dogovore za prvi niz cepiv proti covidu-19. Od samega začetka si bogatejše države jemljejo večino zalog in s tem potencialno višajo ceno za vse ostale, ki se bojujejo proti pandemiji, je dejal prvi mož WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Države, ki so si rezervirale presežne količine cepiva, je Tedros na današnji novinarski konferenci v Ženevi pozval, naj jih sprostijo in namenijo globalnemu programu Covax, katerega namen je zagotoviti enakomerno porazdelitev cepiva po svetu.

"In pozivam države in proizvajalce, naj nehajo sklepati dvostranske dogovore na račun Covaxa," je dodal. Nobena država namreč po njegovih besedah ni izjemna in ne sme preskakovati vrste ter cepiti svojih prebivalcev, medtem ko druge ostajajo brez cepiva, piše STA.

"Znanost je naredila svoje; ne zapravimo priložnosti, da bi zaščitili življenja najbolj ogroženih in zagotovili, da imajo vsa gospodarstva pošteno možnost okrevanja," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kot je pojasnil, je doslej 42 držav začelo izvajati programe cepljenja. Med temi je 36 držav z visokimi, šest pa s srednjimi prihodki. "Jasna težava je, da države z nizkimi prihodki in večina s srednjimi prihodki še ne prejemajo cepiva," je dejal in dodal, da so bogate države že na začetku pokupile večino zalog različnih cepiv.

Globalna pobuda Covax je doslej sklenila dogovore za dve milijardi doz cepiv. Covax si prizadeva zagotoviti cepiva za 20 odstotkov prebivalstva v vsaki sodelujoči državi do konca leta, pri čemer je zagotovljeno financiranje za 92 držav z nizkimi in nižjimi srednjimi prihodki, vključenimi v shemo.

Covax je pobuda Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in dveh velikih mednarodnih javno-zasebnih partnerstev - Gavi, ki razdeljuje cepiva otrokom po svetu, in Cepi, ki pomaga razvijati cepiva, piše STA.

V Romuniji so potrdili prvi primer britanskega seva novega koronavirusa. Okužbo z njim so potrdili pri 27-letni ženski z juga države, ki v zadnjem času ni bila v tujini, so danes sporočili v Bukarešti.

"Če držijo informacije, ki jih je podala bolnica, to pomeni, da ta virus že kroži v Romuniji," je za zasebno romunsko televizijo B1 dejal tiskovni predstavnik bukareške bolnišnice Matej Bals, na spletni strani poroča Reuters. Ob tem je napovedal, da je mogoče pričakovati, da se bo število primerov britanskega seva v državi povečalo.

Dodal je, da ima bolnica lažje bolezenske znake in je v domači oskrbi.

V Romuniji so od februarja lani potrdili 663.799 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 16.506 covidnih bolnikov, piše STA.

Na Japonskem so danes potrdili 7711 novih okužb. To je že četrti dan zapored, da so zabeležili rekordno število dnevnih okužb z novim koronavirusom. V Tokiu so medtem začele veljati izredne razmere, ki so jih razglasili zaradi porasta okužb, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Razmere so zelo resne," je danes posvarila guvernerka Tokia Yuriko Koike. Na novinarski konferenci je še opozorila pred napolnjenimi vlaki in pozvala podjetja, naj do 70 odstotkov zmanjšajo število ljudi v pisarnah.

V Tokiu so danes potrdili še 2392 novih okužb, že v četrtek so potrdili več kot dva tisoč okužb.

Ukrepi ob izrednih razmerah bodo sicer manj strožji, kot veljajo na primer v Evropi, kjer so številne države popolnoma ustavile javno življenje, piše STA.

V restavracijah in barih po 19. uri ne bodo smeli točiti alkohola, zapreti pa se bodo morali ob 20. uri. Vlada prebivalce poziva, naj se izogibajo nenujnim odhodom od doma po 20. uri, podjetja pa, naj v čim večji meri omogočijo delo od doma. Šole bodo še naprej odprte, javnih dogodkov pa se bo lahko udeležilo največ pet tisoč obiskovalcev.

Premier Yoshihide Suga je v četrtek razglasil izredne razmere za območje Tokia in sosednjih prefektur Čiba, Kanagawa in Saitamaki, ki bodo veljale do 7. februarja.

Na tem območju živi 37 milijonov ljudi, kar je približno 30 odstotkov vseh prebivalcev na Japonskem. Zaradi visokega porasta okužb so guvernerji teh prefektur premierja že pred dnevi pozvali, naj vlada razglasi izredne razmere. K temu med drugim pozivajo še v Osaki in Kyotu.

Od začetka epidemije so na Japonskem potrdili več kot 275 tisoč okužb, umrlo je okoli 3940 ljudi, piše STA.

Vodja Evropske agencije za zdravila (Ema) Emer Cooke je danes v Amsterdamu sporočila, da bodo najverjetneje še januarja prižgali zeleno luč za izredno uporabo cepiva proizvajalca AstraZenece za boj proti pandemiji bolezni covid-19. To bo tretje cepivo, ki ga bo mogoče uporabljati na območju EU.

Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij napovedala Emer Cooke, naj bi švicarsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca, ki je cepivo razvilo v sodelovanju z univerzo v Oxfordu, prihodnji teden zaprosil za izredno odobritev uporabe njihovega cepiva v EU, Ema pa bi zeleno luč za to lahko prižgala že konec januarja.

Zatem bo morala uporabo cepiva sicer odobriti še Evropska komisija, ki pa je v obeh dosedanjih primerih – ob odobritvi cepiva Pfizerja in Bointecha ter cepiva Moderne – to storila še isti dan, ko je odobritev izdala Ema. Cepivo AstraZenece so sicer že odobrili v Veliki Britaniji.

Tretje cepivo bi lahko olajšalo preskrbo s cepivi proti koronavirusu v Evropi. EU je naročila 400 milijonov odmerkov tega cepiva.

Cepivo AstraZenece in oxfordske univerze je sicer v raziskavah izkazalo manjšo učinkovitost od cepiv Pfizerja in Biontecha oz. Moderne, a je njegova prednost v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih, in to celo do šest mesecev. Je tudi bistveno cenejše. V raziskavah so potrdili, da cepivo nudi 70-odstotno zaščito pred boleznijo covid-19, ki jo je po navedbah AstraZenece mogoče povečati s posebnimi odmerki.

Za razliko od BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva ter cepiva ameriške Moderne pa švedsko-britansko cepivo ni cepivo mRNA. Aktivna sestavina tega cepiva je AZD1222 in temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus sars-cov-2 pritrdi na človeške celice.

Cepivo deluje na dva načina; spodbujalo naj bi tvorbo specifičnih protiteles in T-celic, kar je oboje pomembno za imunski sistem, piše STA.

Švedski parlament je danes s posebnim zakonom razširil pooblastila vladi za ukrepanje v pandemiji koronavirusa. Vlada Švedske, ki se je s pandemijo soočala le s priporočili in ne prisilnimi ukrepi, bo imela zdaj možnost zapreti lokale, trgovine ali pa javni promet, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Švedski model" soočanja je bil vseskozi kontroverzen, saj se ta država kot edina v Evropi ni odločila za uvedbo strogih omejitev javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Kljub temu v prvem valu ni doživela velikega števila okužb in smrti.

Se je pa to spremenilo jeseni v drugem valu in tudi Švedska se zdaj sooča z visokimi številkami okužb in posledično preobremenjenim zdravstvom.

Zato se zdaj obdobje omejevanja širjenja koronavirusa zgolj s priporočili o socialni distanci in higienskimi ukrepi končuje in bo vlada lahko uvedla tudi bolj restriktivne ukrepe. Šlo naj bi sicer bolj za sprejemanje omejevalnih ukrepov na posameznih javnih mestih, ne kar za splošne prepovedi javnega zbiranja. Poleg tega bo zdaj kršilce mogoče kaznovati, kar doslej ni bilo mogoče. Novi zakon bo začel veljati v nedeljo, navaja AFP.

Švedska je sicer novembra lani že začela uvajati bolj restriktivne omejitve. Pozvali so tudi k omejitvi stikov na zgolj člane lastne družine in morda nekaj prijateljev. Prav tako so oblasti pozvale k omejitvi javnih druženj na največ osem oseb. Od četrtka pa je v državi obvezno tudi nošenje mask na sredstvih javnega prevoza.

V državi z okoli deset milijoni prebivalcev so doslej zabeležili skupno nekaj več kot 480 tisoč okužb in tudi 9262 smrti zaradi bolezni covid-19, piše STA.

Britanska agencija za zdravila je danes za javno uporabo odobrila cepivo proti bolezni covid-19 ameriške družbe Moderna. Prvi odmerki bodo na voljo v prihodnjih mesecih, je danes sporočila vlada v Londonu. To je tretje cepivo, ki so ga odobrili na Otoku, kjer že poteka cepljenje s cepivoma Pfizerja in AstraZenece.

Na ministrstvu za zdravstveno in socialno oskrbo so sporočili, da cepivo Moderne "izpolnjuje stroge regulativne standarde varnosti, učinkovitosti in kakovosti" in bo na voljo "od pomladi", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Velika Britanija je naročila 17 milijonov odmerkov tega cepiva.

Velika Britanija je kot prva zahodna država začela množično cepiti proti bolezni covid-19, in sicer že v začetku decembra s cepivom Pfizerja in BioNTecha.

V ponedeljek pa so začeli množično cepljenje prebivalstva s cepivom švedsko-britanskega farmacevtskega podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze. Britanska agencija za zdravila je uporabo tega cepiva kot prva na svetu odobrila prejšnji teden.

Velika Britanija spada med evropske države, ki jih je pandemija najhuje prizadela. Po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa je na Otoku umrlo več kot 75 tisoč bolnikov z boleznijo covid.19, potrdili pa so že več kot 2,66 milijona okužb z novim koronavirusom, piše STA.

V Avstraliji so v mestu Brisbane prvič potrdili britanski sev novega koronavirusa, ki velja za bolj nalezljivega. Brisbane, kjer so potrdili okužbo, se je odločil, da bo danes preventivno za tri dni ustavil javno življenje.

V milijonskem mestu bo od danes zvečer do ponedeljka zvečer veljala omejitev gibanja, saj bodo lahko prebivalci svoje domove zapustili le izjemoma, na primer za nakup osnovnih potrebščin ali za pot na službo. Na prostem so ob tem obvezne maske.

"Ukrep razumite kot podaljšan konec tedna doma s svojo družino ali prijatelji," je povedala premierka zvezne države Queensland Annastacia Palaszczuk.

Sev novega koronavirusa iz Anglije so potrdili pri čistilki v hotelu za preživljanje karantene v Brisbanu. Palaszczukova je okoli 16 ur po potrditvi okužbe danes zjutraj napovedala zaprtje.

Nemudoma po napovedi zaprtja javnega življenja so meščani začeli množično nakupovati. Več trgovin je izropanih, so poročali lokalni mediji.

To je prvi primer tega bolj nalezljivega seva v Avstraliji zunaj ustanov za preživljanje karantene.

Avstralska vlada se je poleg tega odločila omejiti mednarodne povezave. Do 15. februarja bodo mednarodne letalske povezave zmanjšali za 50 odstotkov. Dodatno bodo zaostrili pogoje za vrnitev v Avstralijo, med drugim se bodo morali potniki pred letom testirati na novi koronavirus.

Avstralija je zaradi strogih ukrepov zabeležila relativno malo okužb z novim koronavirusom, doslej so jih namreč potrdili okoli 28.500, umrlo je približno 900 ljudi. (STA)

Virtualni vrh EU o usklajevanju ukrepanja v pandemiji koronavirusa bo 21. januarja, je danes na družbenem omrežju Twitter sporočil govorec predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela, Barend Leyts. Videokonferenca se bo začela ob 18. uri.

Videokonferenco voditeljev članic EU v tem mesecu je Michel napovedal pred dnevi v Lizboni, ko je izpostavil, da se z vsemi močmi trudijo za zagotovitev cepiv in da je ta proces izjemen izziv.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes sporočila, da so se s Pfizerjem in BioNTechom dogovorili za še dodatnih 300 milijonov odmerkov cepiva proti koronavirusu.

Unija je tako ob upoštevanju cepiv omenjenih dveh podjetij in Moderne doslej zagotovila 760 milijonov odmerkov že odobrenega cepiva, kar je dovolj za 380 milijonov ali 80 odstotkov Evropejcev.

Ob upoštevanju naročil tudi pri preostalih štirih proizvajalcih cepiv, ki še niso odobrena, pa se je dogovorila za 2,3 milijarde odmerkov cepiva, kar je po besedah von der Leynove dovolj za Unijo in njene sosede. (STA)

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 6742 testih potrdili 1098 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 38 bolnikov z boleznijo covid-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Čeprav so trendi pozitivni, je število okužb še vedno visoko, zato bodo veljavne protikoronske ukrepe podaljšali do konca januarja, so napovedali.

Današnje število novih okužb v zadnjih 24 urah je nižje, kot je bilo prejšnja dva petka, je na novinarski konferenci v Zagrebu povedal vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak. Kot je poudaril, je bilo prejšnji petek 1170 okužb z novim koronavirusom, petek pred tem pa 1643. Izpostavil je, da se število na novo okuženih manjša, ter spomnil, da so konec novembra lani imeli tudi po več kot štiri tisoč novih okužb dnevno.

Poudaril je, da se znižuje tudi število pozitivnih med testiranimi, ki je preteklem tednu padlo na 20,7 odstotka. Kot je dejal, je 14-dnevna incidenca okužb na 100 tisoč prebivalcev 351,8, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1032,9.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v preteklih 24 urah v Istrski županiji 40 novih okužb. Običajno je največje dnevno število na novo okuženih na območjih Splita in Zagreba.

Na Hrvaškem je trenutno 5794 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 2251 bolnikov z boleznijo covid-19, na ventilatorjih je 194 ljudi. V samoizolaciji je nekaj manj kot 18.300 državljanov. Skupno so od 25. februarja lani potrdili skoraj 218 tisoč okužb z novim koronavirusom in 4304 smrtnih žrtev. Okrevalo je skoraj 207.850 obolelih. Doslej so testirali skoraj 1.062.000 državljanov, so še objavili.

Izpostavili so, da se je na Hrvaškem do četrtka do 19. ure proti koronavirusu cepilo 24.985 ljudi.

Hrvaški minister za zdravje Vili Beroš je dejal, da se je po zaostritvi epidemioloških ukrepov pred tremi tedni za približno četrtino zmanjšalo število ljudi, ki jih zaradi bolezni covid-19 zdravijo v bolnišnicah. Občutno manj je tudi bolnikov na ventilatorjih, posledično se znižuje tudi dnevno število umrlih. Meni, da so nižje številke posledica zaostrenih ukrepov, ki so jih uveljavili pred tremi tedni, a je ocenil, da še ni podlage za omilitev ukrepov.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je napovedal, da bodo veljavne ukrepe podaljšali do 31. januarja. Pojasnil je, da so trendi pozitivni, a so številke še zmeraj visoke. Pri odločitvi niso izključili niti morebitnih negativnih posledic za širitev okužb po decembrskih praznikih in potresu na območju Sisaško-moslavške županije. (STA)

Epidemija bolezni covid-19 je tudi na Hrvaškem občutno zvišala količine bolnišničnih odpadkov, predvsem zaradi vse več kontaminirane zaščitne opreme. Skladiščni prostori so premajhni, ustrezne sežigalnice odpadkov pa ni, kar predstavlja potencialno zdravstveno tveganje, pa tudi nevarnost za okolje, poročajo danes hrvaški mediji.

V hrvaških bolnišnicah vsak dan ustvarijo več ton kontaminiranih odpadkov. Zgolj največja covidna bolnišnica v državi, klinična bolnišnica Dubrava v Zagrebu, mesečno prispeva približno 100 ton kontaminiranih odpadkov, danes poroča Jutarnji list. Izpostavlja, da se je stanje posebej poslabšalo v zadnjem mesecu ter da se kontaminiranih odpadki kopičijo ob bolnišnicah. Pristojna ministrstva še vedno iščejo ustrezno rešitev, dodaja po pisanju STA.

Hrvaška podjetja, ki imajo z bolnišnicami pogodbe za odstranjevanje kontaminiranih odpadkov, so v začetku decembra lani opozorila, da ne morejo več skrbeti za toliko odpadkov, čeprav obratujejo neprekinjeno sedem dni v tednu. Pred epidemijo bolezni covid-19 so njihove zmogljivosti presegale potrebe države, v zadnjem času pa ne uspejo poskrbeti za vse kontaminirane odpadke, čeprav so bolnišnicam poslali tudi dodatne zabojnike za skladiščenje, poroča STA.

Medtem so hrvaške oblasti preverile, ali je možno kontaminirane bolnišnične odpadke "izvoziti" v Avstrijo, Slovenijo in Nemčijo, a se je pokazalo, da so tudi njihove zmogljivosti zasedene, navaja Jutarnji list. Časnik piše, da je kontaminirane odpadke iz bolnišnic možno sežigati v sežigalnicah za nevarne snovi, kot to počnejo v cementarni v Našicah, v kateri med drugim sežigajo zasežena prepovedana mamila. Cementarna nima dovoljenja za sežiganje bolnišničnih odpadkov, a bi ga verjetno lahko začasno dobila, ker bi bile trajnostne posledice veliko manjše od tistih, ki bi lahko sledile kopičenju kontaminiranih odpadkov na zelenicah ob bolnišnicah, piše časnik po navedbah STA.

Madžarska je v okviru protikoronskih ukrepov podaljšala delno zaprtje države do 1. februarja, je danes sporočil premier Viktor Orban. Dokler ne bo na voljo dovolj cepiva, bodo v veljavi ukrepi, je dejal in dodal, da je dobava cepiv v okviru EU počasna, zato se Madžarska pogovarja tudi z Rusijo, Kitajsko in Izraelom.

"Delovna skupina je sklenila, da se podaljša trenutne omejitve do 1. februarja," je dejal Orban v intervjuju za radio Kossuth, so sporočili iz njegovega urada. "Dokler ne bo dovolj cepiva, bomo ohranili ukrepe," je dodal.

Na Madžarskem bodo tako najmanj do februarja v veljavi policijska ura, prepoved zbiranja in obvezno nošenje mask. Še naprej bodo v državi odprte osnovne šole in vrtci, predavanja na univerzah bodo potekala na daljavo. Ukrepi so sicer v veljavo stopili 11. novembra.

V državi so doslej cepili več kot 42.500 zdravstvenih delavcev. Orban je bil ob tem kritičen, da so za zdaj prejeli le 80 tisoč odmerkov. Dobava cepiv v okviru EU je počasna, Madžarska pa se glede cepiva pogovarja tudi z Rusijo, Kitajsko in Izraelom, je dodal.

Na Madžarskem so danes sicer poročali o 115 smrtnih primerih, skupaj pa je bolezen terjala 10.440 življenj. V bolnišnici je trenutno 5297 bolnikov, od tega 372 na ventilatorjih. (STA)

Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) je sporočil, da so do srede po državi proti novemu koronavirusu cepili 5,3 milijona ljudi, v prihodnje pa naj bi se cepljenje pospešilo. V državi New York povprečno cepijo po 30 tisoč ljudi na dan, do zdaj pa je vsaj en odmerek cepiva prejelo 430 tisoč prebivalcev te ameriške zvezne države.

Minister za zdravje ZDA Alex Azar je zvezne države pozval, naj se ne držijo prioritetnega vrstnega reda cepljenja za vsako ceno, ampak naj ravnajo praktično, da se cepiva ne zadržujejo predolgo v skladiščih in ne pokvarijo, poroča STA.

V New Yorku je v bolnišnicah 8.548 bolnikov z boleznijo covid-19, v četrtek pa so poročali o 197 mrtvih in 7,39 odstotka pozitivnih testov. Potem ko so pred tednom dni potrdili prvi primer novega seva novega koronavirusa, ki se širi hitreje, pa kljub pospešenemu testiranju novega primera okužbe s tem sevom v New Yorku niso odkrili. So pa potrdili prva primera okužbe z novim sevom v Pensilvaniji in Teksasu.

V ZDA zaradi bolezni covid-19 umre skoraj štiri tisoč ljudi na dan, potrdijo pa več kot 250 tisoč novih okužb dnevno. V bolnišnicah je trenutno več kot 132 tisoč bolnikov s to boleznijo.

Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa se je do zdaj v ZDA s koronavirusom okužilo 21,5 milijona ljudi, umrlo pa je skoraj 365 tisoč bolnikov z boleznijo covid-19.

Minister Azar je zatrdil, da dobro sodelujejo s tranzicijsko ekipo novoizvoljenega predsednika ZDA Josepha Bidna in so zavezani urejeni predaji pooblastil. Do zdaj so imeli že 300 sestankov in do 20. januarja, ko bo Biden prevzel oblast, jih Azar napoveduje še več.

V Španiji so od začetka pandemije covida-19 potrdili več kot dva milijona okužb z novim koronavirusom. Predvsem po decembrskih praznikih v državi beležijo porast okužb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Španiji so v četrtek poročali o 42.360 novih okužbah, skupaj pa so jih potrdili 2.024.904. Doslej je umrlo 51.675 ljudi.

Španija je v oktobru postala prva evropska država, kjer so potrdili več kot milijon okužb. Premier Pedro Sanchez je takrat priznal, da je verjetno prava številka trikrat višja.

Študija prisotnosti virusa v populaciji, v kateri preučujejo krvne vzorce, je decembra opozorila, da je število okužb precej višje od potrjenih primerov. Ocenjujejo namreč, da se je z novim koronavirusom okužilo okoli 4,7 milijona Špancev, kar predstavlja okoli 10 odstotkov populacije.

V državi veljajo strogi ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, ne pa tudi splošno zaprtje javnega življenja. (STA)