SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Vilniusu še puščajo odprta vrata Ukrajini

1

termometer

Predsedniki držav in vlad članic EU so v litovskem Vilniusu zagnali vrh Vzhodnega partnerstva - EU.

Ob začetku so voditelji ponovili zahteve do Ukrajine, da bi morala rešiti primer zaprte opozicijske voditeljice Julije Timošenko, a hkrati Kijevu puščajo odprta vrata - tudi da na ta način pomagajo opoziciji.

Na vrhu, ki bo potekal še v petek, so se voditeljem članic EU, med njimi tudi slovenski premierki Alenki Bratušek, pridružili tudi voditelji šestih nekdanjih sovjetskih republik - Ukrajine, Belorusije, Armenije, Azerbajdžana, Gruzije in Moldavije. A le Moldavija in Gruzija bosta parafirali načrtovan pridružitveni sporazum z EU, medtem ko so si ostale zaradi pritiska Moskve premislile.

Tik pred zdajci se je za to, da podpis sporazuma zamrzne, odločila tudi Ukrajina, kar je nato v državi sprožilo množične proteste. A predstavniki članic EU ostajajo pri zahtevah, da mora Ukrajina izpolniti zahteve - predvsem v zvezi s primerom Timošenkove, ki je ne spustijo na zdravljenje v tujino. To je ob prihodu v Vilnius zelo jasno izpostavil tudi luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Merklova: Vrata ostajajo odprta Vendar EU še vedno ohranja možnost, da ukrajinski predsednik Viktor Janukovič v Vilnisu do konca vrha Vzhodnega partnerstva podpiše sporazum, čeprav je za to malo realnih možnosti. Tovrstni dvom je izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. "Vendar pa vrata ostajajo odprta," je dejala ob začetku delovne večerje.

Merklova se bo v petek z Janukovičem sestala tudi na dvostranskem srečanju. Danes pa sta se z njim že skupaj sestala predsednika Evropske komisije Jose Manuel Barroso in Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Podpredsednik ukrajinske vlade Sergej Arbusov je ob prihodu na vrh v Vilniusu ponovno poudaril, da s tem, ko Ukrajina zdaj ne bo podpisala omenjenega sporazuma, ne prihaja tudi do spremembe proevropske usmeritve njegove države. "Ukrajina Evropo potrebuje," je poudaril.

Hkrati je EU vrgel rokavico, češ da ni ponudila dovolj kompenzacij za izgube, ki bi jih Ukrajina zabeležila zaradi izgube ruskega tržišča, potem ko je Moskva zagrozila z blokado ukrajinskega izvoza v Rusijo, če bi Kijev podpisal omenjeni sporazum.

Kličko: Janukovič se boji evropskih standardov V Vilnius so pripotovali tudi številni ukrajinski opozicijski voditelji, med njimi tudi nekdanji boksarski šampion Vitalij Kličko, ki je takoj močno napadel politiko ukrajinskega predsednika. "Janukovič se boji evropskih standardov, saj bi ga to omejevalo, da bi še naprej plenil po državi," je bil oster Kličko.

Po delovni večerji, ki se je začela ob 18. uri, se bo vrh Vzhodno partnerstvo - EU nadaljeval v petek. Ob parafiranju pridružitvenih sporazumov z Gruzijo in Moldavijo je predvidena tudi slovesnost. Sam podpis sporazumov je predviden prihodnje leto.

EU je nedavno Moldavijo za napredek v demokratičnem razvoju nagradila tudi z liberizacijo vizumskega režima. Moldavski premier Iurie Leanca je zato v Vilniusu tudi zagotovil, da je njegova država "stoodstotno za sporazum".

Zaradi pritiska Rusije si je že septembra premislila tudi Armenija, ki je napovedala, da jo bolj zanima pridružitev ruski carinski uniji. Azerbajdžan je prav tako zadržan, odnos unije z Belorusijo pa zaradi diktature trenutno temelji na sankcijah. Prav tako v Vilniusu od voditeljev šesterice nekdanjih sovjetskih republik ni beloruskega diktatorja Aleksandra Lukašenka.

Vzhodno partnerstvo je zaživelo 7. maja 2009 na vrhu v Pragi. Namen tega partnerstva, ki je protiutež Sredozemski uniji, torej partnerstvu z južno soseščino, je bil okrepitev sodelovanja med EU in partnericami ter med partnericami samimi, s čimer naj bi krepili tudi stabilnost v regiji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin