Ponedeljek, 21. 5. 2018, 9.18
6 let, 7 mesecev
V Venezueli ponovno z veliko večino zmagal Maduro #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je z veliko večino zmagal dosedanji predsednik Nicolas Maduro. Po podatkih volilne komisije je prejel 68 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Henri Falcon pa je dobil 21 odstotkov podpore. Zaradi očitkov o nepravilnostih se že pojavljajo pozivi k novim volitvam.
Falcon dejal, da volitev ne bo priznal
Pred objavo rezultatov je Falcon dejal, da ne bo priznal izidov volitev, ki so jih po njegovih besedah zaznamovale nepravilnosti.
"Ne priznavamo tega volilnega procesa, ki je po našem mnenju nelegitimen," je na novinarski konferenci dejal opozicijski kandidat, ki je hkrati pozval k novim volitvam. Pri tem se mu je pridružil tudi tretjeuvrščeni kandidat, evangeličanski pastor Javier Bertucci, ki je osvojil 11 odstotkov glasov.
Maduro je izrazil upanje, da bodo njegovi protikandidati prej ali slej priznali rezultate volitev.
Volivcem naj bi obljubljali ugodnosti
Falcon je v nedeljo dejal, da je prejel na stotine pritožb o tem, da so predstavniki vladajoče stranke skenirali osebne dokumente v bližini volišč ali celo v njih, pri čemer naj bi volivcem obljubljali ugodnosti, če bodo volili Madura.
Kot je navedel Falcon, nekateri opazovalci iz njegovega tabora niso smeli vstopiti na volišča, enega pa so pretepli vojaki.
Zakasnili so tudi zaprtje več volišč, kar je prav tako vzbudilo sume v prirejanje izida v prid Madura.
Udeležba: 46- ali 30-odstotna?
Volilna komisija je sporočila, da je bila udeležba 46-odstotna, poročajo tuje tiskovne agencije. Glavno opozicijsko zavezništvo MUD, ki je sicer pozvalo k bojkotu volitev, medtem trdi, da se je volitev udeležilo manj kot 30 odstotkov od 20,5 milijona volilnih upravičencev.
Tako nemška kot francoska tiskovna agencija sta poročali o majhnem številu volivcev na voliščih.
Na stotine Venezuelcev protestiralo na ulicah
V več prestolnicah latinskoameriških držav, vključno z Bogoto, Buenos Airesom in Limo, je na stotine Venezuelcev v nedeljo na ulicah protestiralo proti volitvam. O protestu so poročali tudi iz Madrida.
14 latinskoameriških držav, ZDA in EU so že pred volitvami napovedale, da jih ne bodo priznale, ker ni bilo zagotovil o njihovi demokratičnosti.
V čilski prestolnici Santiago de Chile se je zbralo okoli tisoč ljudi. V Čile se je lani zateklo kar 73 tisoč Venezuelcev, ki so zbežali pred slabimi življenjskimi razmerami v domovini.
V državi veliko pomanjkanje, kriminal zunaj nadzora
Država z največjimi zalogami nafte na svetu, nekoč ena najbogatejših južnoameriških držav, je po desetletjih državnega nadzora, slabega upravljanja in korupcije uničila industrijsko bazo. Proizvodnja nafte je drastično padla zaradi pomanjkanja vlaganj v naftno infrastrukturo.
Milijoni Venezuelcev so zaradi revščine zbežali v tujino. V trgovinah so police prazne, v bolnišnicah zaradi pomanjkanja zdravil umirajo otroci. Nasilje in kriminal sta povsem zunaj nadzora.
Maduro je medtem odločen nadaljevati svoj socializem 21. stoletja, ki ga je začel njegov predhodnik Hugo Chavez, ki je vladal od leta 1999 do smrti leta 2013. Za katastrofalne gospodarske razmere krivi zaroto domačih elit in tujih držav.
