Četrtek, 6. 8. 2020, 7.19
4 leta, 4 mesece
V Hirošimi so se spomnili žrtev eksplozije atomske bombe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
2
V Hirošimi je zaradi eksplozije atomske bombe skupaj umrlo 140 tisoč ljudi. Na fotografiji japonski premier Šinzo Abe.
V Hirošimi na Japonskem so danes zaznamovali spomin na eksplozijo atomske bombe, ki je natanko pred 75 leti razdejala mesto in zahtevala okoli 80 tisoč življenj. Letos se je osrednji spominski slovesnosti prek videopovezave pridružil tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da je Hirošima sinonim za vse, kar je narobe z vojno. Župan Hirošime Kazumi Matsui je svet pozval, naj se združi proti vsem grožnjam človeštvu, pa naj bo to jedrsko orožje ali pandemija. Slovesnosti se je zaradi novega koronavirusa letos udeležilo manj ljudi kot običajno, udeleženci pa so nosili zaščitne maske.
6. avgusta 1945 ob 8.15 po lokalnem času je nad Hirošimo eksplodirala štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana z imenom Little Boy (sl. Deček) in uničila okoli 90 odstotkov mesta. Ob napadu je umrlo okoli 80 tisoč ljudi, kasneje pa je skupno število smrtnih žrtev doseglo okoli 140 tisoč, poroča STA.
Tri dni kasneje je podobna usoda doletela še mesto Nagasaki. Eksplozija bombe z imenom Fat man (sl. Debelinko) s plutonijevo sredico je zahtevala okoli 40 tisoč smrtnih žrtev, za posledicami eksplozije pa je kasneje umrlo še okoli 30 tisoč ljudi. Šest dni po napadu na Nagasaki je Japonska kapitulirala in druga svetovna vojna se je končala tudi na azijsko-pacifiškem območju.
Abe: Japonska bo storila vse za svet brez jedrskega orožja
Ob 8.15 po krajevnem času oziroma natanko 75 let po eksploziji atomske bombe nad mestom, je v Hirošimi zadonel bronast zvon miru, na slovesnosti pa so se žrtvam poklonili z minuto molka. Župan Hirošime Kazumi Matsui je v svojem govoru pozval civilno družbo, naj "zavrne egocentrični nacionalizem" in se združi proti vsem grožnjam. Japonsko vlado je pozval, naj pristopi k pogodbi Združenih narodov (ZN) o prepovedi jedrskega orožja.
Kot je poudaril župan, mora Japonska okrepiti svojo vlogo posrednice med jedrskimi silami in tistimi, ki nimajo jedrskega orožja. Japonski premier Šinzo Abe je poudaril, da ima Japonska kot edina država, ki je bila v vojni žrtev atomske bombe, dolžnost, da si še naprej prizadeva za odpravo jedrskega orožja. Obljubil je, da bo Japonska storila vse za svet v miru in brez jedrskega orožja, piše STA.
Hirošima je danes po vsem svetu simbol grozot vojne ter s tem prizadevanj za mir in svet brez jedrskega orožja.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki se je zaradi pandemije kot mnogi drugi slovesnosti udeležil na daljavo, je v video poslanici posvaril pred novo jedrsko oboroževalno tekmo. "Delitve, nezaupanje in pomanjkanje dialoga grozijo, da se bo svet vrnil k strateški jedrski oboroževalni tekmi," je dejal in pojasnil, da jedrske sile posodabljajo svoje arzenale ter razvijajo novo in nevarno orožje. "Edina pot, da popolnoma odstranimo jedrsko grožnjo, je popolno uničenje jedrskega orožja," je dejal Guterres.
Pahor: Potrebujemo več sodelovanja
Letos je na posebno povabilo župana Hirošime na slovesnosti, ki se je začela pred približno eno uro, sodeloval tudi slovenski predsednik Borut Pahor, ki je podal svoje sporočilo zavezanosti trajnemu miru in svetu brez jedrskega orožja, poroča STA. Pahor je dejal, da "Hirošima in Nagasaki označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana".
"Hirošima in Nagasaki nas vztrajno opominjata na dolžnost, da spore rešujemo po mirni poti in da si prizadevamo za izboljševanje odnosov med ljudmi, narodi, državami," je poudaril slovenski predsednik. "Potrebujemo veliko več sodelovanja," je pozval Pahor. Današnja obletnica nas spominja na to, kam vodi svet razprtij in sovraštva, je še opozoril slovenski predsednik ter se poklonil spominu na žrtve Hirošime in Nagasakija.
2