Preiskovalci odkrili potencialen vzrok za eksploziji v Bejrutu #video

Na območju eksplozij v bližini pristanišča pripadniki libanonskega Rdečega križa, vojaki in prostovoljci med ruševinami nadaljujejo z iskanjem vseh, ki so še vedno na seznamu pogrešanih. Bilo naj bi jih okrog sto. Iskanje s čolni izvajajo tudi v morju, piše STA. Svojci še vedno upajo, da bodo reševalci v ruševinah našli znake življenja. "Tukaj čakam in ne grem nikamor. Moj brat dela v pristanišču in se nam ni oglasil od eksplozij," je dejala ženska v bližini območja okrog pristanišča, ki so ga varnostne sile zaprle.

Tomo Križnar iz Bejruta: Imel sem občutek, da je sodni dan. Video: Planet.

Pripadniki civilne zaščite danes pregledujejo strukture stavb, saj obstaja bojazen, da bi se lahko nekatere zaradi posledic eksplozij porušile. Eksploziji sta po zadnjih podatkih terjali najmanj 137 življenj, ranjenih je najmanj pet tisoč ljudi. Reševalci se bojijo, da bo število smrtnih žrtev še naraslo, zlasti med uslužbenci pristanišča, ki so bili takrat na delu.

Pošiljka amonijevega nitrata v pristanišče prispela z rusko ladjo

Minister za javno zdravje Hamad Hasan je priznal, da zdravstvenemu sistemu primanjkuje postelj in ustrezne opreme, da bi lahko poskrbeli za ranjene oziroma zlasti za tiste, ki so v kritičnem stanju. Eksploziji sta popolnoma uničili dele pristanišča, poškodovana je več kot polovica mesta. Glede na izjave predstavnikov oblasti jo je povzročilo nepravilno skladiščenje več ton amonijevega nitrata.

Po poročanju CNN naj bi omenjena snov izvirala iz obsežne pošiljke gnojila, ki je bilo v bejrutskem pristanišču kljub opozorilom lokalnih uradnikov več let skladiščeno brez ustreznih varnostnih standardov. Pošiljka 2.750 ton amonijevega nitrata je v pristanišče prispela leta 2013 z ladjo ruskega državljana, ki je plula pod zastavo Moldavije.

Omenjena ladja je bila prvotno namenjena v Mozambik, vendar se je v Bejrutu ustavila zaradi finančnih težav, ki so povzročile tudi napetosti med ukrajinskim in ruskim delom posadke. Potem ko je ladja prispela v Bejrut, pristanišča ni nikoli zapustila, in to kljub temu da so jo nekateri pristojni zaradi tovora označili za "plavajočo bombo".

Preiskovalci so že odkrili potencialen vzrok za eksplozijo. 2.750 ton amonijevega nitrata je v bejrutsko pristanišče leta 2013 prišlo z rusko ladjo, ki je bila prvotno namenjena v Mozambik. Foto: Reuters

Nekdanji lastnik ladje Igor Grečuškin je danes dejal, da se ne čuti odgovornega za to, kar se je zgodilo. Libanonske oblasti so svojo odločitev o zasegu ladje takrat utemeljile s pomanjkljivo dokumentacijo, poleg tega pa naj bi imele pomisleke glede transportnih pogojev za nevarno snov. Kdo je bil takrat odgovoren za ladjo, Grečuškin ne ve, je poročala STA.

Libanonska vlada je danes ustanovila poseben preiskovalni odbor, ki mora v štirih dneh ugotoviti odgovornost za eksploziji, je danes sporočil libanonski zunanji minister Charbel Wehbe in dodal, da bo temu sledila sodna odločitev. "Odgovorne za ta grozljiv zločin bo kaznoval odbor sodnikov," je dodal. Vlada je zahtevala, da morajo v hišni pripor vsi, ki so bili povezani s skladiščenjem nevarne snovi.

Novice Tomo Križnar iz Bejruta: Imel sem občutek, da je sodni dan #video

Macron obljubil Libanonu pomoč, a v zameno zahteva reforme

Razdejani Bejrut je danes kot prvi tuji državnik po torkovih eksplozijah obiskal francoski predsednik Emmanuel Macron. Ta je med drugim povedal, da želi za Libanon po uničujočih eksplozijah organizirati mednarodno pomoč, obenem pa je libanonske voditelje pozval, naj brez odlašanja izvedejo reforme.

"V prihodnjih dneh bomo na francoski ravni, na evropski ravni pomagali organizirati dodatno pomoč," je dejal Macron ob prihodu na letališče v Bejrutu, kjer ga je sprejel libanonski predsednik Michel Aoun. Kot je dodal, želi pri tem organizirati tako evropsko kot mednarodno sodelovanje. Francoski predsednik, ki se bo danes srečal z glavnimi političnimi voditelji v državi, jih je že ob prihodu pozval, naj brez odlašanja izvedejo reforme, ki jih zahteva mednarodna skupnost.

Torkovi eksploziji sta odjeknili v pristanišču in razdejali velik del mesta. Foto: Reuters

"Danes je prednostna naloga pomoč, brezpogojna podpora prebivalcem. A obstaja tudi zahteva, ki jo Francija naslavlja že več mesecev oziroma let. To so nujne reforme v določenih sektorjih," je dodal Macron in med drugim omenil področje oskrbe z električno energijo. "Če te reforme ne bodo izvedene, se bo Libanon še naprej pogrezal," je dejal francoski predsednik.

Nakazal je, da si z odgovornimi želi iskrenega dialoga. "Saj vemo, da je poleg eksplozije kriza tukaj velika in terja zgodovinsko odgovornost trenutnih voditeljev," je dejal Macron. Libanon sicer trenutno preživlja veliko gospodarsko krizo, na političnem prizorišču pa vlada velika razdeljenost, je poročala STA.