Sreda, 15. 5. 2019, 21.00
4 leta, 11 mesecev
V Bruslju veliko soočenje pred evropskimi volitvami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
V plenarni dvorani Evropskega parlamenta v Bruslju je potekalo veliko soočenje pred evropskimi volitvami, v katerem so se pomerili vodilni predstavniki konservativcev, socialdemokratov, zmernih evroskeptikov, liberalcev, zelenih in levičarjev, ki se potegujejo za položaj predsednika Evropske komisije ali druge vodilne položaje v EU.
Mnenja so soočili vodilni kandidat desnosredinske Evropske ljudske stranke Manfred Weber, vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans, vodilni kandidat zmerno evroskeptičnih evropskih konservativcev in reformistov Jan Zahradil, ena od sedmih članov volilne ekipe liberalcev Margrethe Vestager, ena od dveh vodilnih kandidatov zelenih Ska Keller in eden od dveh vodilnih kandidatov evropske levice Nico Cue.
Kandidati so najprej odgovarjali na vprašanje, kako rešiti vprašanje migracij v Evropski uniji.
Zahradil je ob tem dejal, da nikoli ne bi ponovil napake, ki jo je storila trenutna Evropska komisija z uvedbo kvot. "S tem so samo poglobili razlike med vzhodom in zahodom Evrope. Mislim, da bi morali poiskati drugačno rešitev. Spoštovati moramo suverene pristojnosti vlad in držav, da same odločajo, ali bodo podelile azil ali ne, ali bodo omogočile naselitev ali ne in ali bodo podelile državljanstvo. Boriti pa se moramo proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi. Centre za sprejem moramo postaviti zunaj EU, sicer se ne bomo mogli boriti proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi. Skleniti moramo sporazume o ponovnem sprejemu s tretjimi državami in zagotoviti tesno sodelovanje. Najprej pa moramo stabilizirati razmere v Afriki."
Weber pa je povedal, da je edina možnost evropska rešitev. "Nobenega dvoma ni. In pomembna sta predvsem dva stebra. Zagotoviti moramo nadzor na zunanjih mejah in to je jasno. Zato smo prosili za deset tisoč uradnikov agencije Frontex na mejah. In drugi steber je, da se spomnimo svoje humanitarne odgovornosti. In to odgovornost moramo znova prevzeti. To pomeni Marshallov načrt za Afriko, vračanje v Sirijo. Zaradi tega si moramo zastaviti jasne prioritete. Nadzor na mejah in prevzem humanitarne odgovornosti sta dve plati iste medalje. Angela Merkel, ki je članica naše stranke, je dokazala, da je to mogoče."
Cue pa je dejal, da je priseljevanje predvsem velika človeška drama. "Tudi sam sem priseljenec, v Belgijo smo prišli brez dokumentov. Več kot 30 tisoč ljudi je že umrlo v Sredozemlju, včeraj 50. Zelo pomembno je, da rešujemo življenja. Vsaka politika, ki je namenjena drugačnemu namenu, mora biti predmet ponovnega pregleda. Levica meni, da je priseljevanje priložnost. Tudi sam sem primer tega. To je priložnost za tiste, ki doma nimajo priložnosti, da se razvijejo. Mi menimo, da ne gre za invazijo na Evropo. Priseljenci predstavljajo pomenijo odstotka ljudi v Evropi. S tem bi lahko pomladili Evropo. Sem sin priseljenca in mislim, da gospod Weber govori o končni rešitvi za migracije, to se mi zdi škandalozno."
Vestagerjeva je povedala, da je pomembno predvsem, da najdemo dolgoročno stabilno rešitev. "In to zelo hitro. Tako hitro kot moramo reševati življenja na morju. Sicer nikoli ne bomo prišli do rešitve Migracije bodo dolgotrajne, trajale bodo zaradi podnebnih sprememb, zaradi sprememb v gospodarskih pogojih. Najbolj pomembno pa je, da Evropejci odprejo svoje srce beguncem, da sprejmejo ljudi, ki potrebujejo pomoč. Po drugi strani pa seveda Evropejci od nas pričakujejo tudi, da bomo upravljali migracije, da bomo zagotovili zakonite migracije. Ljudje ne morejo kar tako prihajati, brez nadzora. In zato potrebujemo skupno rešitev, skupni azilni sistem, skupno solidarnost. Lahko razpravljamo, kako bomo to počeli, ampak to moramo početi skupaj, sicer nam ne bo uspelo."
Timmermans pa je povedal, da vsakič, ko nekdo umre v Sredozemlju, izgubimo del duše kot Evropejci. "To pomeni, da ne opravljamo svoje naloge. Drugič, ko so ljudje enkrat na ladjah, moramo za njih poskrbeti. Ne smemo kaznovati ribičev ali drugih, ki rešujejo ljudi na morju, kakor počne italijanska vlada. To je nesprejemljivo. In tretjič, preprečiti moramo, da bi se ljudje sploh vkrcali na ladje. Zato se strinjam z Webrom, potrebujemo načrt za Afriko. Evropska usoda je povezana z usodo Afrike. S temi ukrepi, z boljšo zaščito meja, nam ne bo uspelo. Potrebujemo več solidarnosti v Evropi. To ne pomeni samo solidarnosti pri zadevah, ki so nam všeč. Včasih je treba pogoltniti tudi kakšno grenko tableto. To velja tudi za vzhodno Evropo. Če bomo nadaljevali po tej poti, se bodo kmalu spet pojavile meje v Evropi in to bo škodilo vsem v Evropi."
Kellerjeva pa je povedala, da se zelo zavzemajo za evropsko solidarnost. "Treba si je enakomerno porazdeliti odgovornost in skupaj se moramo soočiti s tem. Poleg tega je treba podpreti skupnosti, ki že veliko naredijo za ljudi v stiski. Veliko mest pomaga, veliko pobud obstaja. To, kar je res nesprejemljivo, pa je to, kar se zdaj dogaja v Sredozemlju. Ljudje se utapljajo, vemo, kje so. Oni pokličejo na pomoč centre za reševanje, a nihče ne odgovori. Italijani rečejo, naj pokličejo libijsko obalno stražo, a se tudi v Libiji nihče ne odzove, ker imajo državljansko vojno. Ti ljudje so nato prepuščeni milicam, ki se imajo za obalno stražo. Ne bo smeli dovoliti, da kdorkoli umre v Sredozemskem morju."
Podnebne spremembe
Za Vestagerjevo so podnebne spremembe priložnost, Kellerjeva opozarja, da imamo samo en planet in da ni prostora za kompromis, ter poziva k ustavitvi subvencij, ki škodijo okolju. Timmermans je ponovil poziv k uvedbi evropskega davka na CO2 in ob tem pozval h koaliciji "od Ciprasa do Macrona", ki jo je že pred tem danes omenjal vodja socialistov v Evropskem parlamentu Udo Bullmann.
Zahradil je pozval k socialno vzdržnemu boju proti podnebnim spremembam. Weber je ponovil cilj zagotovitve ogljično nevtralne Evrope do leta 2050. Timmermans mu je očital, da nevladne organizacije EPP opisujejo kot podnebnega dinozavra. Cue je bil kritičen, da je denar za banke, ne pa za okoljske cilje.
Za okrepitev zaposlenosti mladih je Timmermans predlagal razširitev programa študentske izmenjave Erasmus na vse mlade v Evropi, Zahradil pa zagotovitev okolja prijaznega do podjetij. Weber vidi rešitev v močni ekonomiji, Cue želi ustrezno minimalno plačo, Kellerjeva je opozorila na škodo, ki jo je povzročila politika zategovanja pasu, Vestagerjeva pa je poudarila, da je treba zagotoviti dostojno življenje ljudem z zaposlitvijo za polni delovni čas.
Enoinpolurno soočenje, ki ga v parlamentu opisujejo kot "predsedniško TV-razpravo", je največje predvolilno soočenje, saj v njem sodeluje največ, šest strank. V Maastrichtu konec aprila je manjkal Weber, v Firencah v začetku maja pa ni bilo ne Zahradila ne levice. Soočenje v Maastrichtu je bilo zelo nizozemsko, občinstvo očitno naklonjeno domačinoma, Timmermansu in predstavniku zelenih Basu Eickhoutu, sicer pa osredotočeno na digitalno in trajnostno Evropo. V Firencah pa so bili v ospredju migracije, socialna in gospodarska vprašanja, podnebne spremembe, varnost in zunanja politika.
V parlamentu za zdaj vztrajajo, da bodo za predsednika komisije podprli le enega od uradnih vodilnih kandidatov. A kandidat mora zbrati dvojno večino: kvalificirano večino voditeljev članic in absolutno večino Evropskega parlamenta, konkretno 376 od skupno 751 glasov. Največ možnosti imata Weber in Timmermans, Vestagerjevo omenjajo kot mogočo kompromisno kandidatko.
A povsem mogoče je, da predsednik komisije ne bo nihče od uradnih vodilnih kandidatov. Voditelji članic unije so februarja lani poudarili, da ne morejo vnaprej zagotoviti, da bodo za ta položaj podprli enega od vodilnih kandidatov, in opozorili, da v tem procesu ni samodejnosti. Po volitvah je tako mogoče pričakovati bitko institucij za prevlado pri imenovanju predsednika komisije.
Temeljni namen soočenja in na sploh koncepta vodilnih kandidatov je okrepiti nizko volilno udeležbo in demokratičnost delovanja Unije. Opazovalci političnega dogajanja v Bruslju sicer napovedujejo, da bo volilna udeležba verjetno le nekoliko višja, in to zlasti zaradi volivcev, ki podpirajo populiste.
