V Belorusiji na zaporno kazen obsodili novinarko in zdravnika

Sodišče je na sojenju za zaprtimi vrati 36-letno novinarko neodvisnega spletnega medija Tut.by Katerino Borisevič in 37-letnega zdravnika Artioma Sorokina spoznalo kriva "razkritja zdravstvene dokumentacije", ki je imelo hude posledice, poročanje francoske tiskovne agencije AFP povzema STA.

Novinarko so obsodili na šest mesecev zapora, zdravnika pa na dve leti zapora, od tega eno leto pogojno, tako da so ga izpustili na prostost. Obema so naložili denarno kazen - novinarki v višini 1.100 ameriških dolarjev, Sorokinu pa 500 dolarjev.

Preiskovalci so trdili, da sta razkrila zdravstvene podatke 31-letnega opozicijskega aktivista Romana Bondarenka, ta je umrl novembra lani zaradi poškodb glave v bolnišnici dan po tistem, ko ga je policija aretirala na protestih.

Oblasti so takrat trdile, da je bil med aretacijo pod vplivom alkohola. Novinarka Katerina Borisevič pa je objavila, da ob aretaciji v krvi ni imel alkohola. Ob tem je kot vir navedla zdravstvene podatke, ki jih je ob dovoljenju matere aktivista dobila od Sorokina.

Predstavnike opozicije zaprli ali pa prisilili v izgnanstvo

Pred sodiščem se je danes zbralo več deset podpornikov obsojenih in novinarjev, a so v sodno dvorano dovolili samo svojcem in predstavnikom državnih medijev. Belorusko tožilstvo je sicer v februarju sprožilo preiskavo Bondarenkove smrti, a doslej niso pridržali nobenega osumljenca, ob tem, da varnostnih sil ne sumijo vpletenosti.

V Belorusiji so po lanskih spornih predsedniških volitvah, na katerih je bil avgusta Aleksander Lukašenko izvoljen za šesti zaporedni mandat, več mesecev potekali množični protesti z zahtevo po Lukašenkovem odstopu. Policija je na proteste odgovorila z nasiljem in množičnimi aretacijami. Glavne predstavnike opozicije so zaprli ali pa prisilili v izgnanstvo. Med njimi se je v Litvo zatekla tudi Svetlana Tihanovska, ki je za predsednico države kandidirala namesto svojega zaprtega moža in za katero opozicija trdi, da je resnična zmagovalka volitev.

Beloruski preiskovalni odbor je danes Tihanovsko uvrstil na seznam iskanih oseb zaradi "priprave množičnih nemirov". Objavili so tudi video, v katerem naj bi se s sodelavci dogovarjala o zavzetju vladnih poslopij v mestu Gomel. Njena tiskovna predstavnica je že zagotovila, da Tihanovska ni nikoli sodelovala pri razvoju tovrstnih načrtov.

Nasilje nad protestniki in množične aretacije so obsodile številne zahodne države, ZDA in EU pa so uvedle sankcije proti več sodelavcem beloruskega predsednika, ki pa ob podpori Moskve ostaja gluh za kritike in pritiske, še navaja STA.