Usoda Grčije bo znana 20. novembra

Takrat bo znan tudi odgovor na vprašanje, kako zagotoviti dodatnih 32,6 milijarde evrov, ki jih ta država še potrebuje ob podaljšanju roka za ureditev javnih financ z leta 2014 na 2016. Tekom razprave o zagotovitvi dodatnih 33 milijard evrov so ministri preučili več možnosti, a nobene ne privilegirajo, je pojasnil šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Poleg tega je Juncker nakazal, da bi rok za zmanjšanje javnega dolga Grčije pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda lahko bil podaljšan z leta 2020 na leto 2022. Vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde se s preložitvijo tega roka ni strinjala, temveč je vztrajala pri letu 2020. Na tiskovni konferenci na kateri je Juncker večkrat vztrajal, da se ne šali o tem, da bodo Grčiji rok podaljšali na leto 2022, je bilo tako vidno izrazito nesoglasje med Junckerjem in Lagardovo. Med govorom Junckerja je slednja namreč zavijala z očmi in zmajevala z glavo ter zatrdila, da v IMFu vztrajajo na izvirni časovnici, torej zmanjšanju dolga pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda do leta 2020. Ni še znano kaj vse bo morala izpolniti Grčija, da pridobi nov obrok posojila Za sprostitev 31,5-milijardnega obroka posojila bo morala Grčija sicer še izpolniti nekatere naloge, čeprav so mednarodni posojilodajalci zadovoljni z novim varčevalnim svežnjem in potrditvijo proračuna za leto 2013, sta povedala Juncker in Lagardova, a nista pojasnila, katere so te naloge. Evroskupina tudi pričakuje, da bodo članice območja evra v tem primeru do 20. novembra izvedle vse nacionalne postopke, potrebne za odobritev naslednje tranše. Čeprav sprostitve naslednjega obroka posojila ne bo do 16. novembra, ko zapade Grčiji v plačilo za okoli pet milijard menic, v območju evra menijo, da država ne bo imela težav in da bo lahko te finančne potrebe zagotovila sama.