Četrtek, 13. 2. 2025, 21.39
1 dan, 5 ur
Ura resnice za Evropo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,48
V Münchnu bosta glavni temi vojna v Ukrajini in načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa o končanju vojne. Oglasila se je že visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas, ki je glede pogovorov med Trumpom in Putinom sporočila, da bo kakršenkoli dogovor o Ukrajini brez sodelovanja Evrope propadel.
Na 61. Münchenski varnostni konferenci, ki se bo v bavarski prestolnici začela danes, končala pa v nedeljo, bo po napovedih sodelovalo skoraj tisoč ljudi iz več kot 110 držav, od tega 51 voditeljev držav, 46 zunanjih in 25 obrambnih ministrov. Tako kot zadnja leta bo glavna tema spet Ukrajina. Še zlasti, ker sta se Donald Trump in Vladimir Putin v sredo dogovorila o začetku pogajanj o koncu vojne. V München bo prišla tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo sodelovala na več glavnih in stranskih dogodkih ter imela številna dvostranska srečanja.
Leta 2022 je Münchenska varnostna konferenca potekala med 18. in 20. februarjem. Štiri dni pozneje je Rusija sprožila invazijo na Ukrajino ter svet in zlasti Evropo potisnila v negotovost. Ruski predsednik Vladimir Putin ni nikoli natančno pojasnil, kakšni so ozemeljski cilji vojne – zasesti le del Ukrajine ali spraviti vso državo pod nadzor Moskve.
Vojna v Ukrajini
Če je bil cilj vojne oziroma specialne vojaške operacije, kot agresijo na zahodno sosedo uradno imenujejo v Rusiji, zasesti vso ali vsaj večino Ukrajine, potem je ta načrt Putinu spodletel. Kijev ni padel, Rusiji ni uspelo zasesti niti drugega največjega mesta Harkov, ruska vojska se je morala umakniti tudi iz Hersona. Rusiji torej ni uspelo zasesti nobenega večjega ukrajinskega mesta.
Po drugi strani pa je poleti 2023 tudi Ukrajini spodletela velika protiofenziva, s katero so poskušali Ukrajinci ruske sile pregnati z zasedenih ukrajinskih ozemelj na vzhodu in jugovzhodu države. Sledili so meseci pozicijskega vojskovanja v slogu prve svetovne vojne, v katerih so ruske sile z velikimi žrtvami dosegale manjše ozemeljske pridobitve na območju Donbasa. Je pa lani Ukrajina z nenadnim napadom zasedla del ruske regije Kursk.
Bo kmalu konec vojne v Ukrajini?
Ta teden je odjeknila novica o telefonskem pogovoru med ameriškim predsednikom Donaldom Trupom in njegovim ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. Sklenila naj bi, da bosta nemudoma začela pogovore o Ukrajini, omenja se tudi njuno srečanje v Savdski Arabiji. Za Ukrajince pa so bile Trumpove besede, da ne bodo postali člani Nata in da ne bodo mogli dobiti nazaj vsega ozemlja, ki ga je zasedla ruska vojska, hladna prha.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth in generalni sekretar Nata Mark Rutte na četrtkovem srečanju obrambnih ministrov zavezništva v Bruslju. Srečanja se je udeležil tudi slovenski obrambni minister Borut Sajovic.
Časovno usklajeno je v sredo novi ameriški obrambni minister Pete Hegseth na svojem obisku v Bruslju, kjer se je danes udeležil zasedanja obrambnih minister članic Nata (v Bruslju je tudi slovenski obrambni minister Borut Sajovic), predstavil pet točk:
- Ukrajina se ne bo mogla vrniti na meje iz leta 2014,
- nič od članstva Ukrajine v Natu,
- glavna teža prihodnje obrambe Ukrajine bo na Evropi,
- v morebitnih mirovnih enotah v Ukrajini ne bo Američanov,
- ne Ukrajina, ampak ameriške meje in odvračanje Kitajske bodo v prihodnje ameriške prednostne naloge.
Novinarji so Hegsetha pred današnjim srečanjem obrambnih ministrov Nata vprašali, ali nedavna dejanja in izjave ZDA pomenijo izdajo Ukrajine. Hegseth trdi, da ne gre za izdajo Ukrajine, ampak gre za prizadevanje vsega sveta in ZDA za pogajanja, ki bi pripeljala do miru.
V Münchnu o Trumpovem načrtu za mir v Ukrajini, Kaja Kallas se je že oglasila
Trumpa na Münchensko varnostno konferenco ne bo, prideta pa ameriški podpredsednik J.D. Vance, zunanji minister Marco Rubio in Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellogg. Ta je napovedal pomembne razprave glede konca vojne v Ukrajini, ki bodo potekale ob robu varnostne konference.
Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino Keith Kellog se bo na Münchenski varnostni konferenci s sogovorniki iz evropskih držav pogovarjal o Ukrajini. Fotografija je iz časa prve Trumpove administracije leta 2017.
Kellogg je dejal, da želi bolje razumeti stališča drugih držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Dansko in drugimi partnerji, glede reševanja vojne. Po Münchenski varnostni konferenci bo morda Kellogg obiskal Kijev. Obisk je predviden za 20. februar. Oglasila se je že visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas, ki je glede pogovorov med Trumpom in Putinom sporočila, da bo kakršenkoli dogovor o Ukrajini brez sodelovanja Evrope propadel.
Srečanje Vancea z Zelenskim in Merzem
O vojni v Ukrajini se bo v bavarski prestolnici pogovarjal tudi Vance, ki velja za nenaklonjenega Kijevu. Med drugim se bo srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta je v četrtek sporočil, da se želi Ukrajina z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti Putina, še preden bi se začeli pogovori z Rusijo. Zanimivo bo tudi srečanje Vancea in verjetnega prihodnjega nemškega kanclerja Friedricha Merza. Ta napoveduje, da bo po zmagi na volitvah, te bodo 23. februarja, združil EU, da bo enotno nastopila proti Trumpu. Vance in Merz se bosta po napovedih pogovarjala tudi o gospodarskih temah in carinah.
Kanclerski kandidati v Münchnu, AfD in BSW nezaželena
Poleg Merza, ki je kanclerski kandidat CDU/CSU, bodo na konferenci tudi skoraj vsi drugi nemški kanclerski kandidati: trenutni nemški kancler Olaf Scholz (SPD), Robert Habeck (Zeleni) in Christian Lindner (FDP). Na konferenco so vabljeni tudi predstavniki Levice. Niso pa prireditelji konference povabili Alice Weidel (AfD) in Sahre Wagenknecht (BSW).
Vodja Münchenske varnostne konference Christoph Heusgen na lanski konferenci. Heusgen, ki je bil v svoji diplomatski karieri tudi veleposlanik Nemčije v Združenih narodih, se letos poslavlja od vodenja konference.
Direktor konference Christoph Heusgen je odločitev obrazložil z navedbo, da se nobena od teh strank ne drži temeljnega načela konference: "mir skozi dialog". Heusgen je spomnil, da so poslanci AfD in BSW junija lani zapustili nemški bundestag med govorom ukrajinskega predsednika Zelenskega. Dejal je, da je to nasprotje dialoga in da česa takega na konferenci ne želi videti, pišejo nemški mediji. Heusgen od leta 2023, ko vodi konferenco, še ni povabil predstavnikov AfD.
"V Münchnu bo ura resnica za Evropo," je še dejal Heusgen in namigoval na nenehne izzive: vojno v Ukrajini, nepredvidljivega Trumpa in napetosti s Kitajsko.
Pomembni gostje v bavarski prestolnici
V bavarsko prestolnico bodo prišli tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, generalni sekretar Nata Mark Rutte, visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisar za obrambo Andrius Kubilius.
Nekdanji generalni sekretar Nata, Norvežan Jens Stoltenberg, bo prihodnji vodja Münchenske varnostne konference.
Dolgoletni nemški diplomat Heusgen, ki vodi Münchensko varnostno konferenco od leta 2022, se letos poslavlja. Predvidoma bi ga moral zamenjati nekdanji norveški premier in nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Stoltenberg z zamikom na čelo konference
Vendar so nedavno Stoltenberga povabili na čelo norveškega ministrstva za finance. Stoltenberg je izjavil, da bo opravljal svoje dolžnosti predsednika varnostne konference po koncu svojega mandata v norveški vladi. V prehodnem obdobju bosta konferenco vodila dva sedanja namestnika predsednika konference, Benedikt Franke in Rainer Rudolf.
Napad v Münchnu, ranjenih vsaj 28 ljudi
V Münchnu se je v četrtek zgodil napad na zborovanje članov sindikata Verdi. V množico je z avtomobilom po zadnjih podatkih namenoma zapeljal 24-letni Afganistanec, ki je v Nemčijo prišel leta 2016 in ga je po poročanju nemških medijev policija v preteklosti že obravnavala zaradi kriminala. Njegova prošnja za politični azil je bila zavrnjena, a je še vedno lahko ostal v Nemčiji. Zaradi njegovega napada je bilo po dozdajšnjih podatkih poškodovanih vsaj 28 ljudi, od tega dva močno. Verdijevo zborovanje ni bilo povezano z varnostno konferenco, ampak z začetkom stavke delavcev v javni upravi v bavarski prestolnici. Sindikat zahteva višje plače, višje dodatke in več prostih dni.
Nemška policija je že pred četrtkovim napadom sporočila, da v času konference pričakuje približno 40 protestov. Okoli prizorišča, luksuznega hotela Bayerischer Hof, je bil vzpostavljen varnostni koridor, nad mestom pa bo veljala prepoved letenja, tudi za drone. Za varnost bo skrbelo okoli pet tisoč policistov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zaradi četrtkovega napada bo varnostni režim verjetno še strožji, kot je bilo predvideno.
Poleg Ukrajine bodo teme letošnje Münchenske varnostne konference tudi odpornost demokracij, globalno upravljanje, podnebna varnost, regionalni konflikt in krize, prihodnost čezatlantskega partnerstva in vloga Evrope v svetu.
Tanja Fajon v Münchnu
Slovenijo bo na dogodku zastopala ministrica Tanja Fajon. Med drugim bo nastopila na razpravi o vlogi malih držav, kjer bo predstavila pomembno vlogo Slovenije kot male države v mednarodnem okolju. Udeležila se bo dogodkov v soorganizaciji fundacije BMW, kjer bo govorila o odpornosti oziroma krhkosti demokracij ter o spopadanju z izzivi, ki izhajajo iz vse bolj razdeljenih družb.
Prav tako se bo udeležila panela o evropski podpori Ukrajini in razprave z mladimi voditelji prihodnosti v organizaciji fundacije Körber Stiftung, kjer bo predstavila izkušnje iz članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov. Že danes pa bo prisotna na dogodku slovenskega generalnega konzulata v Münchnu in se srečala s predstavniki mlajše generacije Slovencev.
Ob robu konference se bo ministrica predvidoma med drugim sestala z zunanjimi ministri Katarja, Palestine ter Bosne in Hercegovine, je sporočilo zunanje ministrstvo.
Glavno sporočilo ministrice na konferenci bo, da lahko Slovenija kot majhna država – tudi na osnovni izkušenj nestalne članice VS ZN – pripomore k urejanju in umirjanju mednarodnega okolja. Glede Ukrajine se bo zavzela za pravičen in trajen mir, ki bo sprejemljiv za Kijev. Kakršenkoli dogovor ne sme zgolj zamrzniti konflikta, ampak preprečiti ponoven scenarij vojne, bo še poudarila.
STA
