SiolNET. Novice Svet
0,48

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Tudi Sirija pristopa k pariškemu podnebnemu sporazumu, ZDA ostale same

0,48

termometer

 | Foto: Reuters
Foto: Reuters

K pariškemu sporazumu o podnebnih spremembah bo pristopila tudi Sirija, še zadnja mednarodno priznana država, ki tega ni storila. Če Združene države Amerike uresničijo grožnjo predsednika Donalda Trumpa in iz sporazuma izstopijo, bodo ostale edina država na planetu, ki nasprotuje leta 2015 v Parizu sprejeti zavezi.

Sirija je svojo odločitev sporočila v nemškem Bonnu, kjer poteka svetovna podnebna konferenca in se tako pridružila 196 pogodbenicam - 195 držav in EU -, ki so se zavezale omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo.

Sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 169. Le nekaj tednov pred Sirijo je sporazum podpisala tudi Nikaragva. Država v srednji Ameriki je podpis doslej zavračala, a zgolj zato, ker je menila, da v sporazumu predlagani ukrepi niso dovolj odločni.

Trump prepričan, da sporazum ni dober za ZDA

Donald Trump | Foto: Reuters Foto: Reuters Ameriški predsednik Donald Trump je junija letos zagrozil, da bo ZDA popelje iz sporazuma, saj naj bi bil za ZDA nepravičen. Po Trumpovem mnenju naj bi zmanjševanje toplogrednih izpustov škodovalo konkurenčnosti ameriškega gospodarstva.

Odhod ZDA je sicer v skladu z določili pogodbe mogoč šele 4. novembra 2020. Ameriška delegacija je tako prisotna tudi v Bonnu in sodeluje v pogajanjih, poroča STA.

Pristopna namera Sirije, ki jo v zadnjih letih razdvaja brutalni konflikt, je predvsem simbolična, a vseeno zgovorna, pozdravili pa so jo tako sodelujoči kot nevladne organizacije v Bonnu.

Ključni poudarki iz sporazuma, ki napoveduje prehod v dobo brez fosilnih goriv:

- Cilj je omejiti dvig globalne temperature na "precej pod" dve stopinji Celzija, prizadevanja pa naj bi šla v smeri omejitve na 1,5 stopinje. Da bi ta cilj dosegli, naj bi globalni izpusti toplogrednih plinov dosegli vrh, "kakor hitro je mogoče". Neto ničelne izpuste - sporazum navaja razmerje med izpusti, za katere je odgovoren človek, in obsegom, ki ga vsrkajo ponori - naj bi dosegli v drugi polovici stoletja.

- Zastavljeni cilj naj bi države dosegle s predložitvijo svojih nacionalnih prispevkov, vključno z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

- Na pet let bo potekal pregled izpolnjevanja zastavljenih ciljev, države pa naj bi svoje ambicije sčasoma stopnjevale.

- Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025.

- Sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori.

- Razvite države dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju. Pomoč so jim dolžne zagotoviti tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo.

- Manj zavezujoče: Razvite države bodo za pomoč namenile najmanj 100 milijard dolarjev letno od leta 2020.

- V sporazumu je člen, ki govori o izgubi in škodi iz naslova podnebnih sprememb. Gre za škodo, ki se ji nikakor ni več mogoče izogniti. Ta člen ne more biti osnova za kakršno koli odgovornost ali kompenzacijo.

- Gre za pravno zavezujoč dokument. V veljavo bo vstopil, ko ga bo sprejelo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.

Globalno segrevanje | Foto: Reuters Foto: Reuters

Vsak sporazum boljši kot nič

Znanstveniki se strinjajo, da omejitve toplogrednih izpustov, za katere so se dogovorili največji svetovni onesnaževalci, kot so Kitajska, Indija, ZDA in EU, niso dovolj radikalne, da bi ustavile naraščanje morske gladine in globalno segrevanje zadržale pod dvema stopinjama Celzija do konca leta 2100, poroča britanski Independent, dodajajo pa, da je "vsak sporazum boljši od tega, da sporazuma sploh ne bi bilo".

Nikaragva je "raj obnovljive energije"

Nikaragva, ki je dolgo kljubovala podpisu, pa velja za pravi raj obnovljive energije. Že sedaj več kot 50 odstotkov energije pridobi iz geotermalnih, sončnih, vetrnih in vodnih virov, do leta 2020 pa si želi iz obnovljivih virov pridobiti kar 90 odstotkov vse energije. ZDA med tem v strategiji Trumpove administracije stavijo na premog, zemeljski plin in jedrsko energijo.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin