Petek, 30. 1. 2026, 21.36
4 dni, 1 ura
Dogodki v ZDA
Trump znova predvidel možnost pogajanj z Iranom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,21
Predsednik ZDA Donald Trump je danes znova ocenil, da bi se Iranci raje pogajali kot soočili z morebitnim ameriškim vojaškim napadom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iran je pripravljen na jedrska pogajanja z ZDA, a ne o svojih raketnih in obrambnih zmogljivostih, je po današnjem srečanju s turškim kolegom Hakanom Fidanom v Istanbulu dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek izrazil upanje, da ameriškim silam ne bo treba izvesti operacije proti Iranu.
21.33 Trump znova predvidel možnost pogajanj z Iranom
19.18 V ZDA aretirali nekdanjega voditelja CNN zaradi spremljanja protesta v cerkvi v Minnesoti
16.06 Iran pripravljen na pogajanja z ZDA, a ne o raketnem programu
11.15 Erdogan: Turčija pripravljena pomagati pri deeskalaciji napetosti med ZDA in Iranom
10.50 ZDA in Kanada v sporu glede certificiranja potniških letal
9.15 Trump Alexa Prettija označil za agitatorja in mogoče vstajnika
7.35 Trump: Sodelovanje s Kitajsko je za Veliko Britanijo nevarno
7.20 Po reformah v venezuelskem naftnem sektorju ZDA omilile sankcije
7.00 Trump upa, da vojaško posredovanje v Iranu ne bo potrebno
21.33 Trump znova predvidel možnost pogajanj z Iranom
Predsednik ZDA Donald Trump je danes znova ocenil, da bi se Iranci raje pogajali kot soočili z morebitnim ameriškim vojaškim napadom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem dejal, da so v Teheranu pripravljeni na jedrska pogajanja z ZDA, vendar ne o raketnih in obrambnih zmogljivostih.
"Želijo se dogovoriti, to lahko rečem," je Trump danes dejal novinarjem v Beli hiši, poroča AFP. Na vprašanje o tem, ali je Iranu postavil rok za začetek pogajanj glede jedrskega in raketnega programa, je odgovoril pritrdilno, vendar ni povedal, kdaj naj bi se ta rok iztekel.
Predsednik ZDA je znova poudaril tudi, da je "velika armada oziroma flota" ameriške mornarice trenutno na poti proti Iranu.
"Upam, da bomo sklenili dogovor. To bi bilo dobro. Če ga ne sklenemo, bomo videli, kaj se bo zgodilo," je še dejal Trump, ki je že v četrtek izrazil upanje, da ameriškim silam ne bo treba izvesti operacije proti Iranu, in dodal, da namerava nadaljevati pogovore s Teheranom o morebitnem jedrskem sporazumu.
Iranski zunanji minister Aragči je medtem danes po srečanju s turškim kolegom Hakanom Fidanom v Istanbulu dejal, da je Iran pripravljen na jedrska pogajanja, ne namerava pa se pogajati o svojih raketnih in obrambnih zmogljivostih.
"Če bi bila pogajanja poštena in (bi potekala) na enakopravni podlagi, je Iran pripravljen sodelovati," je še dejal Aragči. Čeprav je Trump v zadnjem času večkrat dejal, da je Teheran pripravljen na pogajanja, načrtovanih srečanj med stranema po njegovih besedah trenutno ni. Fidan je medtem pozval Washington, naj se ne ukloni pritisku Izraela glede vojaškega posredovanja proti islamski republiki.
Napeti odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili po nedavnih protestih v Iranu, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Nadaljujejo se ugibanja o morebitnem ameriškem napadu na Iran, potem ko je predsednik ZDA sredi meseca zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki v Iranu nadaljevalo, in nato pred dnevi v regijo napotil floto vojaških ladij. Teheran je napovedal, da se bo odločno odzval na kakršenkoli ameriški napad.
19.18 V ZDA aretirali nekdanjega voditelja CNN zaradi spremljanja protesta v cerkvi v Minnesoti
Zvezni policisti so danes aretirali nekdanjega voditelja televizije CNN Dona Lemona in ga obtožili napada, ker je 18. januarja snemal protest v cerkvi v Minnesoti, ki jo kot pastor vodi uslužbenec službe za priseljevanje in carine (ICE). Zvezni sodnik v Minneapolisu je obtožbe proti Lemonu že prej zavrgel, poroča Politico.
Sodnik v Minneapolisu ni videl razloga za kazenski pregon Lemona in je obtožnico proti njemu zavrgel, pravosodna ministrica ZDA Pam Bondi pa ni odnehala in Lemona so danes aretirali v Los Angelesu, kjer naj bi pokrival nedeljsko podelitev glasbenih nagrad grammy.
Sodnik v Minneapolisu ni videl razloga za kazenski pregon Lemona in je obtožnico proti njemu zavrgel, pravosodna ministrica ZDA Pam Bondi pa ni odnehala in Lemona so danes aretirali v Los Angelesu, kjer naj bi pokrival nedeljsko podelitev glasbenih nagrad grammy.
Dolgoletni ostri kritik Donalda Trumpa Lemon vztraja, da je v cerkev vstopil izključno v vlogi novinarja, da spremlja protest proti pastorju. Poleg njega so med drugim aretirali še novinarko Georgio Fort. "V povezavi z usklajenim napadom smo aretirali štiri osebe," je danes naznanila Bondi.
"Don je že 30 let novinar in njegovo ustavno zaščiteno delo v Minneapolisu je bilo enako delu, ki ga je vedno opravljal. Prvi amandma k ustavi obstaja za zaščito novinarjev, katerih naloga je, da usmerijo luč resnice in od ljudi na oblasti zahtevajo odgovornost," je sporočil Lemonov odvetnik Abbe Lowell.
Lemon, ki ima svojo oddajo na portalu YouTube, trdi, da je bil na protestu kot novinar in ne kot protestnik.
Pravosodni minister Minnesote Keith Ellison je aretacije označil kot skrb vzbujajoče. "V Minnesoti novinarjev zaradi opravljanja njihovega dela ne obravnavamo kot kriminalce. Nikogar ne bi smeli aretirati samo zato, ker drži kamero, zastavlja težka vprašanja ali javnosti pove to, kar ima pravico vedeti," je izjavil Ellison.
Protest v cerkvi je Trumpovo vlado razburil bolj kot vsi drugi in Bondi se je postavila v vlogo zaščitnice verskih svoboščin. Vlada je že prejšnji teden skušala obtožiti osem ljudi, sodnik pa je obtožnice proti petim – vključno z Lemonom in Fort – zavrgel.
Kljub temu je tožilcem priporočil, naj poskušajo z obtožnicami še pri veliki poroti. To je zveznim tožilcem uspelo prepričati, da Lemon ni imel pravice vstopa na zasebno zemljišče cerkve brez dovoljenja in motiti ustavno zaščitene pravice do izražanja vere.
"Te aretacije na podlagi izmišljenih pravnih teorij zaradi očitno ustavno zaščitenega poročanja so jasen opozorilni strel vsem novinarjem, da morajo biti previdni, ker vlada išče izgovore, da jih napade. Odgovor na ta nezaslišan napad ni samocenzura, ampak trdnejša zaveza novinarstvu, resnici in prvemu amandmaju," je za CNN izjavil predstavnik Fundacije Svobode tiska Seth Stern.
Podobno so se odzvale tudi druge medijske organizacije in Lemonov nekdanji delodajalec CNN, ki je sporočil, da aretacija pomeni nesprejemljivo kršenje svobode tiska.
16.06 Iran pripravljen na pogajanja z ZDA, a ne o raketnem programu
Iran je pripravljen na jedrska pogajanja z ZDA, a ne o svojih raketnih in obrambnih zmogljivostih, je po današnjem srečanju s turškim kolegom Hakanom Fidanom v Istanbulu dejal iranski zunanji minister Abas Aragči. Njegov gostitelj je medtem Washington pozval, naj prezre pritisk Izraela glede vojaškega posredovanja proti islamski republiki.
"Če bi bila pogajanja poštena in (bi potekala, op. p.) na enakopravni podlagi, je Iran pripravljen sodelovati," je na skupni novinarski konferenci s Fidanom povedal Aragči. Čeprav je predsednik ZDA Donald Trump v zadnjem času večkrat dejal, da je Teheran pripravljen na pogajanja, po njegovih besedah trenutno ni načrtovanih srečanj med stranema.
Vodja iranske diplomacije je ob tem znova poudaril, da si njegova država ne prizadeva pridobiti jedrskega orožja. Ponovil je tudi znano stališče Teherana, da njegove raketne in obrambne zmogljivosti ne bodo nikoli predmet pogajanj.
Njegov gostitelj Fidan je medtem obnovitev pogajanj med stranema označil za ključen korak k zmanjšanju napetosti v regiji. Obenem je Washington pozval, naj ignorira izraelski pritisk glede vojaškega posredovanja proti islamski republiki, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Ta prizadevanja lahko resno ogrozijo že tako krhko stabilnost v naši regiji," je opozoril ter izrazil upanje, da bodo ZDA "ravnale razumno" in da ne bodo dopustile nove uničujoče vojne v regiji.
Poleg obiska Aragčija v Istanbulu se je v luči napetosti med Iranom in ZDA turški predsednik Recep Tayyip Erdogan danes po telefonu pogovarjal z iranskim kolegom Masudom Pezeškianom. Povedal mu je, da je Turčija pripravljena pomagati pri deeskalaciji napetosti, Pezeškian pa mu je med drugim dejal, da je uspeh vsakršne diplomatske pobude odvisen od dobre volje vpletenih strani in opustitve "agresivnih in grozečih dejanj".
Že tako napeti odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili po nedavnih množičnih protestih v Iranu, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Trump je zato versko-avtokratskemu vodstvu islamske republike zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bodo nadaljevali nasilje nad protestniki.
Pred dnevi je v regijo napotil floto vojaških ladij, v četrtek pa je izrazil upanje, da ZDA ne bo treba izvesti operacije proti Iranu. Dejal je tudi, da namerava z njim nadaljevati pogovore o morebitnem jedrskem sporazumu.
11.15 Erdogan: Turčija pripravljena pomagati pri deeskalaciji napetosti med ZDA in Iranom
Turčija je pripravljena pomagati pri deeskalaciji napetosti med Iranom in ZDA, je danes iranskemu kolegu Masudu Pezeškianu po telefonu povedal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Pezeškian pa je dejal, da je uspeh vsakršne diplomatske pobude odvisen od dobre volje vpletenih strani in opustitve "agresivnih in grozečih dejanj".
Erdogan je predsedniku islamske republike povedal, da je "Turčija pripravljena prevzeti vlogo posrednika med Iranom in ZDA, da bi zmanjšala napetosti in rešila spore," so sporočili iz urada turškega predsednika. Po njihovih navedbah je bilo stopnjevanje razmer v regiji v ospredju pogovora med voditeljema.
"Uspeh vsakršne diplomatske pobude je odvisen od dobre volje vpletenih strani ter opustitve agresivnih in grozečih dejanj v regiji," pa je Erdoganu po navedbah predsedstva v Teheranu dejal Pezeškian, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
iranski zunanji minister Abas Aragči
Predsednika sta se pogovarjala v času, ko je v Istanbul na pogovore s predstavniki turških oblasti o zaostrovanju razmer v regiji prispel iranski zunanji minister Abas Aragči. Ta naj bi se poleg srečanja s turškim kolegom Hakanom Fidanom sestal tudi z Erdoganom.
Vir iz turškega zunanjega ministrstva je že v četrtek sporočil, da bo Fidan iranskemu kolegu ponudil pomoč Turčije pri reševanju napetosti med ZDA in Iranom. Kot je še dodal, Turčija nasprotuje napadom na Iran, v primeru napada ZDA pa bi lahko sprejela ukrepe za okrepitev varnosti na meji s sosednjim Iranom.
Napeti odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili po nedavnih protestih v Iranu, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Predsednik ZDA Donald Trump je namreč že sredi meseca zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Hkrati je pred dnevi v regijo napotil floto vojaških ladij.
Trump je sicer v četrtek izrazil upanje, da ameriškim silam ne bo treba izvesti operacije proti Iranu. Dodal je, da namerava nadaljevati pogovore s Teheranom o morebitnem jedrskem sporazumu.
10.50 ZDA in Kanada v sporu glede certificiranja potniških letal
Trump je danes zagrozil z odvzemom ameriških licenc letalom, izdelanim v Kanadi, in napovedal dodatne 50-odstotne carine na uvoz kanadskih letal v ZDA. S tem želi doseči, da bi Kanada certificirala nove modele letala ameriškega proizvajalca Gulfstream, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Trump je v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social Kanado obtožil, da je "krivično in nezakonito" zavrnila izdajo certifikatov za Gulfstreamove nove modele 500, 600, 700 in 800. Napovedal je, da bodo zato ZDA odvzele cerfitikate kanadskemu proizvajalcu poslovnih letal Bombardier Global Express in vsem drugim letalom, izdelanim v Kanadi. Med temi so potniška letala Canadair Regional Jet proizvajalca Bombardier in letala Airbus 220 (nekdanja Bombardierjeva letala CS100).
Donald J. Trump Truth Social Post 06:29 PM EST 01.29.26 pic.twitter.com/1Wlk4g6gR2
— Commentary Donald J. Trump Posts From Truth Social (@TrumpDailyPosts) January 30, 2026
Poleg tega je napovedal dodatne 50-odstotne carine na uvoz vseh kanadskih letal v ZDA.
Bombardier je v izjavi za javnost zapisal, da je Trumpovo objavo vzel na znanje in da je v stiku s kanadsko vlado. "Na tisoče zasebnih in civilnih letal, izdelanih v Kanadi, vsak dan leti v ZDA. Upamo, da se bo v izogib hudim posledicam za letalski promet in potnike zadeva hitro razrešila," so po navedbah AFP zapisali v družbi.
9.15 Trump Alexa Prettija označil za agitatorja in mogoče vstajnika
Ameriški predsednik Donald Trump je Alexa Prettija, ki so ga zvezni agenti v soboto ustrelili v Minneapolisu, danes na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za "agitatorja in mogoče vstajnika". Pri tem se je skliceval na videoposnetek predhodnega incidenta med Prettijem in zveznimi agenti.
Tako je izgledal incident:
Trump je v objavi opisal posnetek, na katerem Pretti po Trumpovih besedah "kriči in pljuva v obraz zelo mirnemu in obvladanemu agentu Ice in nato kot nor brca v novo in zelo drago vladno vozilo". Dodal je, da je šlo za nor in neobvladan prikaz zlorabe in jeze.
Na nedavno objavljenem posnetku, ki je nastal 11 dni pred Prettijevo smrtjo, je sicer videti slednjega, ki pljune na terenski avtomobil zveznih agentov, ki spelje, nato pa vanj dvakrat brcne in pri tem poškoduje desno zadnjo luč vozila. Iz avtomobila izstopi agent, ki moškega vrže na tla, pridružijo se mu še drugi policisti. Moški ima za pasom nekaj, kar je videti kot pištola. S posnetkov ni razvidno, kaj se je zgodilo pred incidentom niti ali so ga v zvezi s tem pridržali.
Odvetnik Prettijeve družine je že dejal, da nič, kar se je zgodilo cel teden prej, ne more opravičiti umora Alexa Prettija.
Slednjega so zvezni agenti ustrelili v soboto med intervencijo na protestih v Minneapolisu. Že drugi incident s smrtnim izidom je v mestu in po vsej zvezni državi sprožil ogorčenje in proteste.
7.35 Trump: Sodelovanje s Kitajsko je za Veliko Britanijo nevarno
Sodelovanje s Kitajsko je lahko zelo nevarno za Veliko Britanijo, je v četrtek izjavil predsednik ZDA Donald Trump. Podobno svarilo o sodelovanju s Kitajsko je namenil tudi Kanadi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na novinarsko vprašanje, kaj meni o sodelovanju med Veliko Britanijo in Kitajsko, je Trump odgovoril, da je to za London "zelo nevarno". "Mislim, da je za Kanado še nevarnejše, da se zaplete v posle s Kitajsko. Kanadi ne gre dobro. Gre ji zelo slabo, Kitajske pa ne moreš obravnavati kot rešitev," je dodal.
Izjave Trumpa sledijo srečanju britanskega premierja Keira Starmerja in kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Voditelja sta se v četrtek v Pekingu zavzela za krepitev odnosov med državama, da bi se tako lahko spoprijeli s trenutnimi geopolitičnimi izzivi. Predstavniki obeh držav so prav tako sklenili več dogovorov o sodelovanju.
Keir Starmer in Ši Džinping
Trump je v soboto celo zagrozil Kanadi, da bo uvedel stoodstotne carine na vse kanadsko blago, če bo sklenila trgovinski sporazum s Kitajsko. Kanadski premier Mark Carney je v odzivu dejal, da v najnovejših grožnjah Trumpa s carinami vidi predvsem taktiko pred letošnjim pregledom severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (USMCA).
7.20 Po reformah v venezuelskem naftnem sektorju ZDA omilile sankcije
Ameriško finančno ministrstvo je v četrtek omililo sankcije za venezuelsko naftno industrijo, potem ko so v Venezueli sprejeli reformo, ki utira pot za vrnitev ameriških družb v Venezuelo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trump je v četrtek državam, ki Kubi prodajajo nafto, zagrozil z uvedbo dodatnih carin.
V roku ene ure, potem ko so v parlamentu v Caracasu izglasovali odprtje tamkajšnje naftne industrije za zasebne investicije, je ameriško finančno ministrstvo izdalo splošno licenco, ki ameriškim družbam dovoljuje trgovanje z venezuelsko državno naftno družbo PDVSA.
Vršilka dolžnosti predsednika Venezuele Delcy Rodriguez je v nagovoru naftnim delavcem reformo označila za "zgodovinski skok".
Potem ko so ameriške sile 3. januarja zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, je Trump pritiskal na Caracas, naj svoja naftna polja ponovno odpre ameriškim investitorjem.
Ameriški predsednik pa je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim je državam, ki Kubi neposredno ali posredno prodajajo nafto, zagrozil z uvedbo dodatnih carin, poroča AFP. V izvršnem ukazu je kubanska vlada opisana kot "izredna grožnja" ameriški nacionalni varnosti.
Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodriguez se je na grožnjo odzval v četrtek na družbenem omrežju X, kjer je Trumpovo potezo označil za "brutalno dejanje agresije zoper Kubo in njene prebivalce, ki so že več kot 65 let podvrženi najdaljši in najbolj kruti gospodarski blokadi, kar jih je bilo".
7.00 Trump upa, da vojaško posredovanje v Iranu ne bo potrebno
"V svojem prvem mandatu sem okrepil vojsko, zdaj pa imamo skupino, ki se odpravlja v Iran, in upam, da nam je ne bo treba uporabiti," je novinarjem povedal Trump.
Na vprašanje, ali načrtuje pogovore z iranskimi oblastmi, je dodal: "Imel sem jih in jih načrtujem. Da, imamo veliko zelo velikih, zelo močnih ladij, ki plujejo proti Iranu, in bilo bi odlično, če jih ne bi bilo treba uporabiti."
Napeti odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili po nedavnih protestih v Iranu, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Trump je namreč že sredi meseca zagrozil z vojaškim posredovanjem, če se bo nasilje nad protestniki nadaljevalo. Hkrati je pred dnevi v regijo napotil floto vojaških ladij.
Flota ameriških vojaških ladij
Iran je medtem odgovoril z grožnjo z napadom na ameriške vojake v regiji, vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je tudi zagrozil z napadom na Izrael. Iranski general Mohamad Akraminia pa je v četrtek dejal, da bo odziv Teherana na kakršnokoli agresivno dejanje ZDA odločen.
