Petek, 21. 6. 2019, 7.07
5 let, 4 mesece
Trump sprva odobril vojaški napad na Iran, a si je pozneje premislil
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,07
9
Ameriški predsednik Donald Trump je po sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala nad Hormuško ožino v četrtek ukazal napad na iranske cilje, a je ukaz tik pred zdajci preklical. Kot je dejal, "se mu ne mudi bombardirati Irana", ki je po njegovem v hudih težavah zaradi sankcij.
Da je Donald Trump ukazal bombardiranje Irana, nato pa ukaz preklical, je najprej ob sklicevanju na vir v ameriški administraciji poročal New York Times. Američani so v četrtek zvečer nameravali napasti nekaj iranskih ciljev, kot so radarji in protiletalski raketni sistemi.
Trump in savdski princ sta se pogovarjala o grožnjah, ki jih pomeni ravnanje iranske vlade, ter odločilni vlogi Savdske Arabije pri ohranjanju varnostni v regiji in na globalnem naftnem trgu. Sunitska Savdska Arabija je tesen zaveznik ZDA. Šiitski Iran v očeh Riada velja za sovražnika.
Deset minut pred napadom ukazal preklic
Trump naj bi se z napadom maščeval za brezpilotno letalo ameriške mornarice, ki ga je Iran sestrelil v noči na četrtek. Iran trdi, da je letalo zašlo v iranski zračni prostor, medtem ko ZDA vztrajajo, da je letelo v mednarodnem zračnem prostoru.
Popoldne je Trump v nizu tvitov potrdil poročanje New York Timesa, da so bile ameriške sile že pripravljene izvesti napad na Iran, a da je nato "deset minut prej" ukaz preklical. "Nič se mi ne mudi, naša vojska je prenovljena, nova in pripravljena iti. Je daleč najboljša na svetu," je zapisal Trump.
Kot je zapisal, so bili ameriški vojaki v četrtek "že napeti in pripravljeni", da se maščujejo za sestreljeni dron. "Vprašal sem, koliko jih bo umrlo. 150 ljudi, je bil generalov odgovor. 10 minut pred napadom sem ga ustavil, ne bi bilo sorazmerno s sestrelitvijo brezpilotnega letala."
Napadel je tudi svojega predhodnika na predsedniškem položaju Baracka Obamo, ki da je sklenil "obupan in obupen dogovor z Iranom". Sam je ZDA iz tega mednarodnega jedrskega sporazuma umaknil in uvedel stroge sankcije.
"Iran ne sme nikoli priti do jedrskega orožja"
"Danes so precej bolj oslabljena država kot ob začetku mojega predsedovanja, ko so ustvarjali velike težave na Bližnjem vzhodu. Zdaj so propadli," je zapisal Trump in menil, da sankcije delujejo. "Iran ne sme nikoli priti do jedrskega orožja," je še dodal.
Trump je sicer v četrtek sklical sejo sveta za nacionalno varnost, člani nacionalno-varnostne ekipe pa so s položajem seznanili tudi kongresne voditelje. Državni sekretar Mike Pompeo, direktorica Cie Gina Haspel, načelnik štaba združenih poveljstev, general Joe Dunford, vršilec dolžnosti ministra za obrambo Pat Shanahan in njegov skorajšnji začasni naslednik Mark Esperso so kongresnikom razložili, kako in kaj.
Demokrati so opozarjali Trumpa in člane vlade, naj bodo previdni, da se ne zapletejo v vojno. "Trumpu sem povedal, da se te zadeve lahko hitro poslabšajo in izrazil skrb, da se vlada ne bo spotaknila v vojno," je dejal vodja senatnih demokratov Chuck Schumer.
Predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je menila, da Trump noče vojne z Iranom. Trumpu je jasno povedala, da bo vlada za morebitno vojno ali vojaško akcijo proti Iranu potrebovala zeleno luč kongresa. "ZDA morajo biti odločne in strateške pri zaščiti interesov, a obenem ne lahkomiselne," je dejala.
"Treba je ohraniti varnost v regiji"
Precej bolj bojevit je bil republikanski senator Lindsey Graham iz Južne Karoline, ki je dejal, da ima Iran morilski režim, in zagrozil, da jim bodo ustregli, če se želijo tepsti.
ZDA so sicer ameriškim civilnim letalskim družbam prepovedale polete nad Hormuško ožino. Svoje polete pa so nato preusmerile tudi nekatere druge letalske družbe, med njimi nizozemski KLM, nemška Lufthansa, avstralski Qantas, British Airlines, Malaysia Airlines in Singapore Airlines.
Nevarnost naj bi predstavljale predvsem iranske rakete zemlja-zrak, s kakršno so v četrtek sestrelili ameriško brezpilotno izvidniško letalo. Ameriška zvezna agencija za letalstvo je opozorila tudi, da so v času sestrelitve drona nad območjem letela tudi civilna letala.
Stopnjevanje napetosti med Iranom in ZDA je bila tudi tema zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju. Stališča oziroma izjave na to temo sicer niso sprejeli. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal, da je včasih bolje, če se ne zgodi posredovanje, saj je največje težave v zgodovini pogosto sprožila preveč dejavna politika, ne preveč pasivna. Menil je, da ni razloga, da bi morali pripraviti skupno izjavo, ker da je stališče EU precej odgovorno.
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem menila, da gre na Bližnjem vzhodu za zelo napete razmere, ki jih je treba politično rešiti z diplomatskimi pogajanji. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je vse vpletene strani pozval, naj ohranijo zadržanost. "Z eskalacijo, sploh pa ne vojaško, ne bo pridobil nihče," je posvaril. Dodal je, da je treba ohraniti varnost v regiji.
Na zapletanje razmer v regiji je medtem opozoril tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec. Menil je, da bi morebitni spopad med ZDA in Iranom imel posledice za ves svet, tudi Slovenijo. Pri tem je posebej opozoril na možnost novega vala beguncev.
9