Četrtek, 20. 6. 2019, 14.09
4 leta, 10 mesecev
Nova vojna na Bližnjem vzhodu? "Mogoče je odločitev o napadu na Iran že padla"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
26
Zaradi vedno slabših odnosov med ZDA in Iranom se postavlja vprašanje, ali lahko na Bližnjem vzhodu pride do novega oboroženega konflikta.
Če se bodo napetosti med Iranom in ZDA toliko stopnjevale, da bo prišlo do vojaškega spopada, lahko Američani ob pomoči Izraela in Savdske Arabije islamsko republiko zbombardirajo v nekaj tednih, poudarja strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila. Da zadnje dogajanje na relaciji med Washingtonom in Teheranom spominja na začetke ameriške invazije na Irak, poudarja tudi strokovnjak za obrambno-varnostna vprašanja Iztok Prezelj.
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila poudarja, da je Iran na Bližnjem vzhodu za zdaj edina država, ki se še upira prodoru ZDA, Izraela in Savdske Arabije. "Razmere so resne. Če je kdaj nastopil pravi čas za ameriški napad na Iran, je to zdaj. Irak in Sirija, ki sta bila tradicionalno največja nasprotnika ameriške in izraelske politike, sta na kolenih. Iran je prizadet zaradi dolgoletnih sankcij, prej omenjenemu trojčku pa ni nikakršen nasprotnik," pojasnjuje Ferfila.
Ferfila: Letalski napadi na Iran mogoči, kopenska ofenziva ne pride v poštev
Američani, Savdijci in Izraelci lahko po njegovi oceni z najsodobnejšo letalsko tehniko, ki jo premorejo, Iran zbombardirajo v nekaj tednih. "Iran bo na kolenih, česa več pa ne morejo doseči. Kopenska invazija namreč ne pride v poštev oziroma zanjo ne obstaja nobena možnost." Če bo do zračnih napadov na islamsko republiko na koncu res prišlo, bo po njegovih besedah ustavljen pretok celotne nafte iz Perzijskega zaliva, kjer dnevno načrpajo nekaj milijonov sodčkov črnega zlata.
Strokovnjak za mednarodne odnose Bogomil Ferfila poudarja, da Iran ob letalskih napadih ne more konkurirati ZDA, Savdski Arabiji in Izraelu.
Hkrati se bo v regiji povečala nevarnost terorizma. "Iran bi lahko pritisnil tudi na šiitsko prebivalstvo v Savdski Arabiji. Pričakujemo lahko teroristične napade na naftna polja v Savdski Arabiji, obenem pa tudi ogromen razmah terorizma po celotni regiji. Pripadniki iranske revolucionarne garde so v Iraku in Siriji, ne smemo pozabiti tudi na Hezbolah v Libanonu," razlaga poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu in predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Na vprašanje, kako bi napad na Iran sprejela Rusija, Ferfila odgovarja, da uradna Moskva v nasprotju s Sirijo svojih oporišč v Iranu nima: "Jasno je, da bosta Rusija in Kitajska ob napadu na Iran protestirali, vendar bo Iran na koncu verjetno ostal precej osamljen. Glede na to, da je sunitski blok absolutno prevladujoč, ob bombardiranju države pretiranega žalovanja iz islamskega sveta ne bo."
Prezelj: Preden se z orožjem odzoveš na provokacijo, moraš imeti dokaze
Odnosi med ZDA in Iranom so se začeli zaostrovati, ko je ameriški predsednik Donald Trump maja lani odstopil od iranskega jedrskega sporazuma in spet začel uvajati sankcije proti Teheranu. Ob nedavnih napadih na tankerje v Hormuški ožini, ki povezuje Perzijski in Omanski zaliv, ZDA trdijo, da imajo dokaze, da za incidenti stoji Iran. V Teheranu vpletenost v napade zanikajo, Evropska unija v nasprotju z Washingtonom napade na tankerje še preučuje.
Preden se z orožjem odzoveš na provokacijo, je na mizi treba imeti dokaze," v luči stopnjevanja napetosti med ZDA in Iranom zaradi incidentov v Hormuški ožini opozarja obramboslovec Iztok Prezelj.
Obramboslovec Iztok Prezelj ocenjuje, da so se nekateri evropski politiki na incidente v Hormuški ožini odzvali bolj zrelo kot ob posredovanjih v Iraku in Libiji: "Po mednarodnih intervencijah v Siriji in Libiji z absolutno nepredvidljivimi in nekontroliranimi posledicami kaže odzivanje nekaterih evropskih politikov, ki želijo bolj kritično in kompleksno oceniti situacijo glede Irana, na malo večjo zrelost Evrope."
Kot poudarja predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede, se je v zgodovini od določenih držav zvrstilo več provokacij v obliki tajnih operacij. "Tako se je nenazadnje začela tudi druga svetovna vojna. Preden se z orožjem odzoveš na provokacijo, je na mizi treba imeti dokaze," opozarja Prezelj.
"Mogoče je odločitev o napadu na Iran že padla"
Čeprav so nekateri člani aktualne ameriške predsedniške administracije še nedavno zatrjevali, da si ZDA ne želijo vojne z Iranom, Ferfila poudarja, da je pred predsedniškimi volitvami, ki bodo v ZDA prihodnje leto, zunanja nevarnost nekaj, kar si Trump, ki si prizadeva za še en mandat v Beli hiši, lahko samo želi.
Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek v Orlandu na Floridi začel kampanjo za drugi predsedniški mandat v Beli hiši. Zunanja nevarnost je nekaj, kar si Trump pred predsedniškimi volitvami leta 2020 lahko samo želi, poudarja Bogomil Ferfila.
"Če bodo republikanci postregli z dovolj dokazi, bodo ameriško javnost še laže prepričali o upravičenosti takšnih podvigov. Če ne bo posredovanja kopenskih sil, če ne bo pošiljanja vojske in človeških žrtev na ameriški strani, bo domača javnost to sprejela. Trump za zdaj uživa solidno javno podporo, če bo res prišlo do napada, pa lahko pričakuje še višjo," ocenjuje Ferfila in dodaja, da bi bila v Washingtonu za zaprtimi vrati odločitev glede napada na Iran lahko že sprejeta.
"Nekaj podobnega se je zgodilo ob napadu na Irak, ko so Američani lansirali neke dokaze o posredovanju orožja za množično uničevanje. Ob napadu na Irak sem bil v Washingtonu in medtem ko se razprave v Združenih narodih še niti niso začele, so na ameriškem zunanjem ministrstvu že sklepali pogodbe o obnovi Iraka. Kaj je bilo zdaj sprejeto v vojaškem vrhu, se ne ve, mogoče je odločitev o napadu na Iran že padla," pojasnjuje strokovnjak za mednarodne odnose.
"Preden narediš kar koli z orožjem, je na mizi treba imeti dokaze"
Tudi Prezelj poudarja, da najnovejše dogajanje na relaciji med Washingtonom in Teheranom spominja na začetke ameriške invazije na Irak iz leta 2003, s tem, da je Iran v nasprotju z Irakom na regionalni in globalni ravni veliko nevarnejši akter, kot je bil kadarkoli Irak.
ZDA trdijo, da imajo dokaze, da za napadi na tankerje v Hormuški ožini stoji Iran. Slednji obtožbe za incidente zavrača.
"Gre za nevarnejšega akterja. Če bi se zgodilo kaj podobnega kot v Iraku, bi bile implikacije v verskem, varnostnem, političnem in geopolitičnem smislu veliko hujše. Zahod na čelu z ZDA se tega še kako zaveda. Nauk Iraka je bil, da smo verjeli obveščevalnim službam nekaterih držav, na koncu pa se je izkazalo, da smo nasedli določenim projekcijam, ki se tudi njim samim niso uresničile, na koncu pa ni bilo zanje nobenih posledic," poudarja strokovnjak za varnostno-obrambna vprašanja.
Ko gre za razmere v Libiji, Prezelj poudarja, da država po vojaški intervenciji in usmrtitvi diktatorja Moamerja Gadafija, razpada. "Če je bil cilj intervencije v Libiji odstraniti diktatorje, ker so ti slabi, zdaj vidimo, da tudi slabi diktatorji uspejo države držati skupaj. Libija je zdaj primer razpadle in skorumpirane države, ki ji ne uspeva zadrževati migracij oziroma jo mora EU celo podkupovati, da zadržuje migracijski tok," še dodaja obramboslovec.
26