Torek, 6. 2. 2024, 22.43
9 mesecev, 1 teden
To je že vnaprej znani zmagovalec
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,71
Ilham Alijev vlada Azerbajdžanu od leta 2003. Že pred tem je njegov oče vladal Azerbajdžanu v sovjetskem času med letoma 1969 in 1987 ter v posovjetskem Azerbajdžanu med letoma 1993 in 2003.
V sredo bodo Azerbajdžanci odšli na predsedniške volitve. Že vnaprej je znano, da bo zanesljivi in prepričljivi zmagovalec volitev dozdajšnji predsednik Ilham Alijev, ki zakavkaški državi ob Kaspijskem morju s trdo roko vlada že od leta 2003. Pred tem je bil deset let predsednik države njegov oče Hejdar Alijev, ki je Azerbajdžanu vladal že v času komunistične Sovjetske zveze med letoma 1969 in 1987.
Na azerbajdžanskih predsedniških volitvah ima 62-letni Ilham Alijev pet protikandidatov, a to so le navidezni izzivalci, resnična opozicija namreč volitve bojkotira. Podobno je bilo že na prejšnjih volitvah leta 2018, ko je eden od navideznih Alijevih izzivalcev celo javno povedal, da na volitvah ne bo glasoval zase, ampak za Alijeva.
Protikandidati javno hvalijo Ilhama Alijeva
Da so tudi njegovi letošnji protikandidati le od njega postavljeni navidezni izzivalci, kažejo njihove izjave pred volitvami. "Predsednik Ilham Alijev je držal svojo besedo in izpolnil vsako obljubo, ki jo je dal," je njegov protikandidat Fuad Alijev (ni v sorodu s predsednikom) dejal na javni televizijski razpravi 15. januarja. Drugi kandidat, Zahid Oruk, pa trdi, da bi vsi veliki azerbajdžanski državniki iz preteklosti glasovali za Ilhama Alijeva.
Ilham Alijev ima v Azerbajdžanu neomejeno oblast. Če hoče, lahko svoje nasprotnike in kritične novinarje spravi v ječo. Na fotografiji: nasprotnika Ilhama Alijeva protestirata proti njegovemu obisku v Nemčiji. Na napisih, ki ju nosita, piše: "Alijev, izpusti na svobodo vse politične nasprotnike" in "Ne prodajte demokracijo za energijo".
Predsedniške volitve bi morale biti oktobra 2025, a se je Alijev po zmagi nad Armenci v Gorskem Karabahu lani septembra odločil, da bo čim prej izkoristil svojo veliko priljubljenost med azerbajdžanskimi volivci zaradi vojaške zmage. Tako je razpisal predčasne volitve 7. februarja letos. To bo tudi prve azerbajdžanske predsedniške volitve, ki bodo izvedene na vsem ozemlju Azerbajdžana, torej tudi na ozemlju Gorskega Karabaha.
Ilham Alijev je Gorski Karabah napadel septembra lani, potem ko ga je z nekajmesečno blokado popolnoma izčrpal in oslabil. Vseh 120 tisoč Armencev, ki so živeli v Gorskem Karabahu, je pred azerbajdžansko vojsko pobegnilo v Armenijo. Azerbajdžan je prve uspehe proti Gorskemu Karabahu na bojnem polju dosegel že jeseni 2020, ko je zasedel del ozemlja, ki ga je Azerbajdžan vojaško izgubil v začetku 90. let preteklega stoletja, in pretrgal povezave med Gorskim Karabahom in Armenijo.
Gorski Karabah je mednarodnopravno del azerbajdžanskega ozemlja, v času razpadanja Sovjetske zveze pa so tam živeči Armenci razglasili neodvisnost od Bakuja in samooklicali neodvisno državo Arcah. S pomočjo Armenije in podporo Moskve so premagali azerbajdžansko vojsko in poleg Gorskega Karabaha zasedli še del drugega ozemlja Azerbajdžana, od koder so pregnali azerbajdžansko prebivalstvo oziroma je to od tam pobegnilo.
Ilham Alijev v prestolnici Gorskega Karabaha Stepanakertu oktobra lani po zmagi nad Armenci:
Ilham Aliyev meeting the residents of Stepanakert today. pic.twitter.com/oODecYOi6O
— Thomas van Linge (@ThomasVLinge) October 15, 2023
Verjetno bi Alijev že jeseni 2020 zasedel ves Gorski Karabah, če takrat tega ne bi preprečila Rusija. Leta 2023 te ruske podpore Armeniji ni bilo več. Ilham Alijev je izkoristil tudi dejstvo, da je Azerbajdžan zaradi vojne v Ukrajini in pretrgane oziroma oslabljene energetske povezave med Rusijo in Evropo postal energetsko izjemno pomemben za Zahod. Evropa si tako ne more privoščiti kakšnega resnega spora z Azerbajdžanom zaradi Gorskega Karabaha ali stanja demokracije v državi, če želi dobivati njegovo nafto in plin.
Prepričljive zmage avtoritarca Ilhama Alijeva
Ker je zmagovalec azerbajdžanskih predsedniških volitev znan že vnaprej, je vprašanje le, kako prepričljivo bo zmagal Alijev. Leta 2008 je dobil 89 odstotkov glasov, leta 2013 85 in leta 2018 86 odstotkov glasov, piše spletna stran Radio Free Europe/Radio Liberty.
Leta 2017 je podpredsednica države postala Mehriban Alijeva, žena Ilhama Alijeva. Mehriban je tako obenem prva dama in podpredsednica. Na fotografiji: Ilham Alijev in žena Mehriban leta 2009 na obisku v Londonu. Ne bo presenečenje, če bo Ilham Alijev vladal Azerbajdžanu do svoje smrti, tako kot njegov oče Hejdar Alijev.
Alijevi podporniki so prepričani, da sta on in pred njim njegov oče spremenila nekdanjo nerazvito sovjetsko republiko v pomembno izvoznico nafte in zemeljskega plina. Na drugi strani mu kritiki očitajo avtoritarno oblast, zatiranje opozicije, prirejanje volitev, nadzor nad mediji, zapiranje kritičnih novinarjev in osebno bogatenje.
Za podpredsednico države postavi svojo ženo
Leta 2009 je Alijev odpravil omejitev predsedniških mandatov, leta 2016 podaljšal predsedniški mandat s petih na sedem let in leta 2017 za svojo podpredsednico postavil ženo Mehriban Alijevo. Predvidevamo lahko, da bo skušal Alijev vladati do svoje smrti, tako kot njegov oče Hejdar Alijev. Ta je bil predsednik države med letoma 1993 in 2003. Na čelu države ga je pred smrtjo zamenjal njegov sin Ilham.
Podporniki hvalijo Ilhama Alijeva in njegovega pokojnega očeta Hejdarja Alijeva, da sta s pomočjo prodaje nafte in plina gospodarsko razvila Azerbajdžan. Na fotografiji: azerbajdžansko glavno mesto Baku.
Hejdar Alijev je bil politična številka ena v Azerbajdžanu že v času Sovjetske zveze, in sicer v letih 1969–1987 (zlasti zaradi dobrih odnosov s takratnim šefom Sovjetske zveze Leonidom Brežnjevom, kar mu je omogočilo, da je postal šef azerbajdžanskega dela sovjetske komunistične partije).
Iz Nahičevana v Baku s podporo Moskve
Pred tem je bil nekaj let vodja zloglasne sovjetske tajne službe KGB v Azerbajdžanu. Med letoma 1987 in 1990 je bil v Moskvi, nato pa se je vrnil v domovino. Leta 1991 je prevzel oblast v Nahičevanu, azerbajdžanski eksklavi, ki ga od preostalega Azerbajdžana loči armensko ozemlje.
Hejdar Alijev je prišel znova na oblast v Bakuju leta 1993 po državnem udaru, ki ga je podprla Moskva.
