SiolNET. Novice Svet
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razkrit skrivni azerbajdžanski sklad za podkupovanje evropskih politikov in novinarjev

10

termometer

Ilham Alijev Mehriban Alijeva
Foto: Reuters

Azerbajdžanski politični vrh naj bi si pri kupovanju prijateljev med evropskimi ugledneži, tudi politiki in novinarji, pomagal z 2,4 milijarde evrov vrednim skladom. V središču lobistične akcije in tudi pralnice denarja naj bi bila Velika Britanija, danes razkriva časnik Guardian.

Sumljivega delovanja Azerbajdžana, ki se je v zadnjih letih znašel na seznamu držav kršiteljic človekovih pravic, se je po razkritju zaupnih bančnih dokumentov, ki jih je objavil danski časnik Berlingske, oprijel vzdevek "azerbajdžanska pralnica". Med letoma 2012 in 2014 je azerbajdžanski politični vrh izvedel več kot 16 tisoč sumljivih denarnih transakcij, je po poročanju Guardiana razvidno iz pred kratkim razkrite dokumentacije.

Azerbajdžan je za skrivna izplačila izkoriščal slabo regulirano britansko finančno okolje, nakazila evropskim politikom in novinarjem pa so bila namenjena za promocijo z nafto bogate dežele in njenega predsednika Ilhama Alijeva, ki je bil večkrat obtožen množičnega kršenja človekovih pravic, sistematične korupcije in nameščanja izidov volitev.

V poročilih omenjen tudi Zmago Jelinčič Plemeniti

V poročilu mednarodnega Projekta za prijavljanje organiziranega kriminala in korupcije (OCCPR – Organized Crime and Corruption Reporting Project) se je znašel tudi slovenski politik Zmago Jelinčič Plemeniti, kandidat za predsednika republike. Dolgoletni predsednik Slovenske nacionalne stranke naj bi od podjetja Metastar julija 2012 prejel 25 tisoč evrov.

Jelinčič Plemeniti je kot opazovalec nadziral azerbajdžanske parlamentarne volitve leta 2010 in predsedniške leta 2013. Za OCCPR je Jelinčič pojasnil, da je bil to honorar za prevod knjige Ukana Toneta Svetine iz slovenščine v ruščino.

"To je čisti nesmisel in kaže na to, kako površno delujejo tovrstni raziskovalci korupcije," nam je povedal Zmago Jelinčič Plemeniti. 25 tisoč evrov je od Azerbajdžana dobil za prevod zgodovinskega romana Ukana pisatelja Toneta Svetine. "To je čisti nesmisel in kaže na to, kako površno delujejo tovrstni raziskovalci korupcije," nam je povedal Zmago Jelinčič Plemeniti. 25 tisoč evrov je od Azerbajdžana dobil za prevod zgodovinskega romana Ukana pisatelja Toneta Svetine. Foto: Bor Slana

"Ta denar sem dobil za prevod Svetinovega romana Ukana, ki opisuje boj azerbajdžanskega narodnega heroja Mehdija Huseynzadeja, ki je v drugi svetovni vojni padel na naših tleh. To je bil soborec mojega očeta," nam je razložil Jelinčič Plemeniti ter zagotovil, da je projekt izpeljal povsem zakonito in po običajnih postopkih, knjigo je dal prevesti. Omembo svojega imena v poročilih o "azerbajdžanski pralnici" je komentiral kot čisti nesmisel. "Bolj bi se morali ukvarjati s pralnicami denarja pri nas, kot je na primer NLB, pa tajkuni, kot so Bavčar in podobni," nam je še povedal.

Očitki o mučenju in zatiranju medijske svobode

Mednarodna organizacija za varovanje človekovih pravic Human Rigts Watch (HRW) v letošnjem poročilu Azerbajdžanu očita številne kršitve, od zapiranja in mučenja političnih nasprotnikov Alijevega režima do zatiranja medijske svobode v državi, ki se navzven poskuša predstavljati kot sodobna in napredna sila južnega Kavkaza.

V banki Danske so Guardianu potrdili, da "se je dogajalo pranje denarja in druge nelegalne operacije".     V banki Danske so Guardianu potrdili, da "se je dogajalo pranje denarja in druge nelegalne operacije". Foto: Reuters

"Prek netransparentnih nakazil iz Azerbajdžana in Rusije se je na račune britanskih podjetij stekal denar, ne da bi se v zahodnem finančnem sektorju ob tem sprožil alarm. Ena od večjih evropskih bank, in sicer Danske, je plačila procesirala prek svoje estonske podružnice," še navaja angleški časnik. V banki Danske so Guardianu potrdili, da "se je dogajalo pranje denarja in druge nelegalne operacije".

S korupcijo in lobiranjem dosegli svoje pri Svetu Evrope

Prve nenavadne transakcije naj bi v banki Danske opazili v letu 2014, estonski bančni regulatorji pa so ob tem priznali, da je sistem, ki bi moral preprečiti pranje denarja, v tem primeru odpovedal. Tudi britanski finančni regulatorji in britanska davčna uprava niso zaznali anomalij, Guardian pa poroča, da je bilo v Veliki Britaniji za raznorazne razkošne dobrine in šolnine v elitnih šolah z razkritih računov nakazanih več kot sedem milijonov evrov, a "to je najbrž le vrh ledene gore".

Azerbajdžanska prestolnica Baku Azerbajdžanska prestolnica Baku Foto: Reuters

Iz razkritih dokumentov je razvidno, da je med prejemniki denarja več članov parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Med temi Guardian omenja nekdanjega nemškega poslanca, člana bavarskih Krščanskih socialistov Eduarda Lintnerja in Italijana Luco Volonteja, nekdanjega vodjo desnosredinske skupine v parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Nakazila na račune evropskih politikov so iz Azerbajdžana prišla v času, ko se je politični vrh te države na čelu s predsednikom Alijevim znašel pod pritiskom mednarodne javnosti zaradi zapiranja disidentov in novinarjev, ki so opozarjali na nepravilnosti pri izvedbi volitev. Alijev režim je poskušal s korupcijo omiliti vse glasnejše kritike in z intenzivnim lobiranjem dosegel, da so člani Sveta Evrope leta 2013 glasovali proti objavi do Azerbajdžana kritičnega poročila.

Bolgar prejel skoraj pol milijona evrov

Lintner in Volonte zavračata obtožbe o podkupninah, še en v razkritih dokumentih omenjeni prejemnik sumljivega nakazila, Bolgar Kalin Mitrev, ki je bil lani imenovan za člana uprave Evropske banke za obnovo in razvoj, pa je Guardianu potrdil, da je od azerbajdžanskega podjetja Avuar Co. prejel dobrih 460 tisoč evrov, a dodal, da je bilo to plačilo za "povsem legitimno poslovno svetovanje". Zagotovil je tudi, da je prejemek prijavil bolgarski davkariji.

Generalna direktorica Unesca Irina Bokova (v sredini) je Alijevi ženi podelila Mozartovo medaljo. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova (v sredini) je Alijevi ženi podelila Mozartovo medaljo. Foto: Reuters

Omemba Mitreva v tej zgodbi bi lahko škodila tudi njegovi ženi Irini Bokovi, generalni direktorici Unesca (Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo), ki je Alijevi ženi in podpredsednici Azerbajdžana Mehriban Alijeva pred časom podelila eno od Unescovih najvišjih odlikovanj, Mozartovo medaljo.

Velike vsote denarja so bile porabljene za lobistične operacije, še piše Guardian, v središču operacije "azerbajdžanska pralnica" pa so bila štiri podjetja z omejeno odgovornostjo, vsa s sedeži v Združenem kraljestvu. Gre za Metastar Investments iz Birminghama, Hilux Services in Polux Managment iz Glasgowa na Škotskem ter LCM Alliance iz Potters Bara v Hartfordshiru. Njihovi korporativni partnerji so anonimna podjetja iz davčnih oaz na Britanskih Deviških otokih, Sejšelih in Belizeju.

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slomevzha / 05.09.2017. ob 12:35 +4 - 1

    Lobiranje ni nič drugega kot uzakonjena korupcija. Zakon je omejil lobiranje samo za izbrance, s tem pa je povedal, da ne moremo vsi krasti, nekdo mora tudi delati. Tako izgleda EU enakopravnost.

    +4 - 1
  • karanta / 05.09.2017. ob 18:50 +2 0

    Jelinčič pa ja nebi.

    +2 0
  • @jurtine / 05.09.2017. ob 20:49 +2 0

    Jelinčič,to pa ne,isto kot fasada sct hahaha ,,,!

    +2 0
delitve: 84
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin