Sobota, 25. 2. 2017, 4.04
6 let, 6 mesecev
To je Trumpovih prepovedanih sedem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,70
3
Novi ameriški predsednik Donald Trump je še največ prahu dvignil s svojim, pozneje sodno razveljavljenim, izvršnim ukazom o začasni prepovedi priseljevanja iz sedmih muslimanskih držav.
Zdaj Trump napoveduje nov izvršni ukaz glede teh sedmih držav (Libija, Sirija, Irak, Iran, Jemen, Severni Sudan in Somalija). Ta naj bi upošteval nekatere pripombe in se tako izognil usodi prejšnjega ukaza, ki ga je zvezni sodnik iz Seattla razveljavil.
- Kako je Trump v nekaj dneh spremenil svet
- Udarec za Trumpa: sodnik je razvljevavil Trumpov ukaz o priseljencih
- Kaj se dogaja na Švedskem?
- Bodo strmoglavili Trumpa in ga vrgli v zapor?
Boj proti terorizmu ali diskriminacija muslimanov?
Trumpova administracija začasno prepoved priseljevanja iz sedmih zgoraj omenjenih držav utemeljuje z bojem proti terorizmu. Na drugi strani nasprotniki ukaza trdijo, da ne gre za boj proti terorizmu, ampak za diskriminatorno prepoved priseljevanja muslimanov v ZDA (v angleščini Muslim Ban).
Trumpov izvršni ukaz buri duhove v ZDA in po svetu.
V teh državah sicer živi okoli 15 odstotkov muslimanskega prebivalstva na svetu, njihov skupni imenovalec pa je, da so to države, iz katerih prihaja veliko migrantov in beguncev, ki se priseljujejo na Zahod.
Propadle države, v katerih divjajo vojne
Če odštejemo Iran, jih povezuje tudi to, da gre bolj ali manj za tako imenovane propadle države (failed state), v katerih divja državljanska vojna oziroma oboroženi spopadi, in da so brez osrednje oblasti, ki bi imela nadzor nad celotnim ozemljem države.
V Libiji od leta 2011 divjajo spopadi. Na fotografiji: spopadi med pripadniki sil, ki podpirajo vlado v Tripolisu, in pripadniki Islamske države.
Libija
Libija je bila že pred desetletji trn v peti ZDA. Takratni libijski diktator Moamer Gadafi je namreč izvajal teroristične akcije proti ameriškim državljanom (npr. podtaknjena bomba v potniškem letalu, ki je decembra 1988 strmoglavilo nad Lockerbiejem na Škotskem).
Američani so v času predsednika Ronalda Reagana leta 1986 celo bombardirali Libijo z letali. Leta 2011 so Američani znova z letali napadli Libijo, tokrat skupaj z zahodnimi zavezniki in zato, da bi pomagali libijskim upornikom, ki so se uprli Gadafiju. Libijski uporniki so le zaradi zahodne vojaške pomoči strmoglavili Gadafija in ga ubili. A Libija po padcu Gadafijevega režima ni doživela razcveta ali demokracije, saj so se libijski uporniki sprli med seboj.
V državi tako zdaj ni osrednje oblasti, ki bi imela nadzor nad celotnim ozemljem, ampak je zavladala anarhija. Libija, ki je država zgolj na papirju, je postala tudi odskočna deska za nezakonite priseljence iz vse Afrike, ki po sredozemski poti prihajajo v Evropo.
Glave so dvignili tudi islamisti. Ti so septembra 2012 napadli ameriško veleposlaništvo v Bengaziju ter umorili ameriškega veleposlanika in tri njegove sodelavce, prav tako Američane. Svoj košček Libije je pridobila tudi zloglasna Islamska država, ki je 2. februarja 2015 ugrabila in obglavila 21 egiptovskih Koptov, ki so delali v Libiji.
V Siriji, kjer od leta 2011 divja krvava državljanska vojna, deluje tudi zloglasna Islamska država. Kot zanimivost: sirski predsednik Bašar Al Asad je podprl Trumpovo začasno prepoved priseljevanje Sircev v ZDA.
Sirija
V Siriji že od leta 2011 divja krvava državljanska vojna. Tako kot Libija je tudi Sirija država le še na papirju, saj je razpadla na več kosov, ki jih imajo pod nadzorom sprte strani (Bašarjev režim, sirski Kurdi, razne islamistične skupine, ki jih podpirajo bogate zalivske države in sosednja Turčija …).
V Siriji se je med državljansko vojno začel tudi vzpon Islamske države, ki ima svojo prestolnico v sirskem mestu Raka in je znana po svojih grozodejstvih. Na strani Islamske države in drugih islamističnih skupin se bori ali se je borilo tudi veliko mladih muslimanov, ki so v Sirijo prišli iz evropskih mest.
Prav ti mladi muslimani, ki so se borili v Siriji in se vrnili v Evropo, so na primer izvedli krvave pariške pokole novembra 2015. Nekateri od napadalcev so prišli nezakonito v Evropo po tako imenovani balkanski poti kot lažni sirski begunci. Sirci, ki so iz domovine zbežali zaradi vojne, so poleg Iračanov predstavljali tudi velik del begunsko-migrantskega vala v Evropo jeseni 2015.
Irak je prav tako zelo nemirna država. Na fotografiji je pripadnik iraških specialnih sil, ki se bojujejo s pripadniki Islamske države. Ti so zasedli velik del Iraka.
Irak
Irak je bil prav tako kot Gadafijeva Libija v času diktatorja Sadama Huseina trn v peti Američanom. Leta 2003 so ZDA v času predsednika Georgea Busha mlajšega napadle Irak, češ da Husein razvija orožje za množično uničevanje (pozneje se je izkazalo, da to ne drži). Američani so strmoglavili Huseina, toda država se je nato pogreznila v kaos in spopade.
V posadamovskem Iraku so glavno besedo dobili do tedaj zatirani večinski šiiti, ki so navezali tesne stike s sosednjim Iranom in Irak razglasili za islamsko državo. Tako kot v Siriji in Libiji tudi osrednja oblast v Bagdadu nima nadzora nad vso državo.
Iraški Kurdi na severu so bolj ali manj država v državi in se obnašajo, kot da niso del Iraka. Nezadovoljstvo nekdaj vladajoče sunitske manjšine je izrabila Islamska država, ki je izkoristila umik ameriške vojske iz Iraka leta 2012 in zasedla velik del države. To ozemlje zdaj skuša redna iraška vojska iztrgati iz rok Islamske države.
Iran je država, ki je že od leta 1979 sovražnica ZDA. Na fotografiji: mlad par v Teheranu gre mimo zidu, na katerem je napis Dol z ZDA (Down with U.S.A.).
Iran
Država ob Perzijskem zalivu je edina iz sedmerice, ki jo lahko označimo za državo. V njej ne divja državljanska vojna in osrednja oblast v Teheranu ima nesporno oblast nad vsem iranskim ozemljem.
Iran je že star ameriški sovražnik, in sicer od leta 1979, ko so islamski fundamentalisti pod vodstvom ajatole Homeinija vrgli z oblasti šaha Rezo Pahlavija, ki je bil tesen ameriški zaveznik. Novembra 1979, kmalu po iranski islamski revoluciji, ki je Iran spremenila v teokratsko državo s šeriatskim pravom, so iranski študenti tudi vdrli v ameriško veleposlaništvo v Teheranu in 444 dni zadrževali talce.
Odnosi med ZDA in Iranom, kjer ima glavno besedo islamska duhovščina, so bili od iranske islamske revolucije in krize s talci vedno slabi (tudi v Iranu samem vlada močno protiameriško vzdušje).
Odnose med državama je še bolj oteževala iranska želja, da bi razvili jedrsko orožje. Do nekakšne otoplitve je prišlo z Obamovim jedrskim dogovorom z Iranom leta 2015, ki pa mu Trump zelo nasprotuje.
V Jemnu divja državljanska vojna med šiiti in suniti, ki je pravzaprav posredna vojna med šiitskim Iranom in sunitsko Savdsko Arabijo. Na fotografiji: šiitski borci v prestolnici Sana.
Jemen
Jemen je najrevnejša država na Arabskem polotoku, saj ima to smolo, da v nasprotju z drugimi državami na polotoku nima nafte in zemeljskega plina. Poleg tega, da nima nafte, številni svarijo, da bo tej državi kmalu zmanjkalo tudi pitne vode.
Tako kot Sirija, Libija in Irak je tudi Jemen država le na papirju, torej brez osrednje oblasti nad vsem ozemljem. Zahodni del države s prestolnico Sano vred je pod nadzorom Hutijev, to je jemenskih šiitov, ki jih podpira Iran. Na drugi strani sunitske države na čelu s Savdsko Arabijo v državljanski vojni podpirajo sunite.
V Jemnu ima oporišča tudi teroristična mreža Al Kaida. Ti islamisti so cilj številnih ameriških napadov z droni. Jemenska Al Kaida je januarja 2015 tudi prevzela odgovornost za napad dveh v Franciji živečih alžirskih muslimanov na uredništvo pariškega satiričnega časopisa Charlie Hebdo, ki je zahteval 12 žrtev.
Somalija je ena od najrevnejših držav na svetu, kjer že desetletja divjajo spopadi. Na fotografiji: pripadnik somalijske vojske v prestolnici Mogadiš po samomorilskem bombnem napadu.
Somalija
Somalija je država, ki jo nekatere lestvice štejejo za najrevnejšo državo na svetu. Velika rodnost in revščina sta razloga, da se veliko Somalcev želi priseliti na Zahod. Tudi Somalija je propadla država, čeprav je nekateri bolj optimistični opazovalci zadnja leta ne uvrščajo več med propadle, ampak med krhke države (fragile states).
V Somaliji od konca 80. let divja državljanska vojna. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se so v spopade vpletle tudi ZDA. Oktobra 1993 je tako potekala znana bitka za Mogadiš, ko so hoteli ameriški vojaki zajeti Mohameda Faraha Aidida, vodjo ene od sprtih somalijskih frakcij.
Ta akcija je spodletela, po njej so v Hollywoodu leta 2001 posneli tudi film Sestreljeni črni jastreb (Black hawk down).
Od leta 2012 ima osrednja oblast v Mogadišu nekaj več nadzora nad državo, a velik del še vedno obvladuje islamska milica Al Šabab, ki izvaja teroristične akcije tudi v sosednji Keniji. V Somaliji deluje tudi Al Kaida, člani te organizacije so prav tako kot v Jemnu tarča ameriških napadov z droni.
Mogadiš tudi nima nadzora nad Somalilandom, to je ozemlje Somalije, ki je bilo nekdaj britanska kolonija (druga območja Somalije so bila do druge svetovne vojne italijanska kolonija, op. p.) in je leta 1991 razglasilo samostojnost, ki pa je mednarodna skupnost ne priznava.
Tudi Sudan je ena od najrevnejših držav na svetu. V državi, ki se je leta 1993 razglasila za islamsko državo, velja šeriatsko pravo.
Sudan
Sudan oziroma Severni Sudan je od leta 1993 islamska država, kjer ima neomajno oblast islamist Omar Al Bašir. Ta je v 90. letih v Sudan (takrat je bila to še enotna država, op. p.) povabil vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna. Zaradi tega so ZDA Sudan razglasile za državo, ki podpira terorizem. Leta 1998, ko je v Beli hiši vladal demokrat Bill Clinton, so ZDA tudi bombardirale Sudan.
V Sudanu je od leta 1983 do leta 2005 divjala državljanska vojna med sudansko vojsko ter uporniki iz vrst kristjanov in anamistov, ki so živeli na jugu takratnega Sudana. Leta 2011 je kristjanom uspelo ustanoviti mednarodno priznano samostojno državo Južni Sudan.
Februarja 2003 se je začela vojna v Darfurju, sudanski pokrajini na zahodu države. Kot trdijo človekoljubne organizacije, so sudanski vojaki s pomočjo džandžavidov, pripadnikov muslimanskih milic, izvedli etnično čiščenje nearabsko govorečih muslimanov, ki živijo v Darfurju. Ta konflikt, ki je označen za genocid, naj bi zahteval celo od 200 do 400 tisoč življenj.
Mednarodno kazensko sodišče v Haagu je zato proti Al Baširju vložila obtožnico zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Tik pred koncem svojega mandata je Barack Obama podpisal izvršni ukaz, ki je omilil finančne sankcije proti Sudanu in oblastnikom iz Kartuma.
3