Thatcherjevi je uspelo. Mladi Britanci cinični do socialne države.

Vsaj tako kažejo raziskave javnega mnenja med britansko in ameriško mladino. V obeh najpomembnejših angleško govorečih državah in tesnih zaveznicah so bili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na oblasti zagovorniki ekonomskega liberalizma.

Reaganomika in thatcherizem Ronald Reagan je bil predsednik ZDA med letoma 1980–1988, Margaret Thatcher pa premierka Velike Britanije od leta 1979 do leta 1990. Oba sta bila goreča zagovornika prostega trga in sta nasprotovala vmešavanju države v gospodarstvo.

Generaciji, ki sta zrasli v družbi, ki sta jo sooblikovala oba voditelja, pa sta vsaksebi glede pogledov na ekonomski liberalizem. Oboje, tako mlade Američane kot mlade Britance, druži privrženost idealom socialnega liberalizma.

Mladi Američani in Britanci strpni Strpni so do spolnih usmeritev drugih ljudi, barve kože ali uživanja mamil. Ne vidijo težav glede istospolnih porok in nimajo tako velikega strahu pred priseljenci kot starejši. Razlika je le, da so mladi v ZDA manj naklonjeni splavu.

Glede pogledov na ekonomski liberalizem pa je med mladimi Britanci in mladimi Američani pravi prepad. Kot kažejo izsledki raziskave British Social Attitudes (BSA), ki jo objavlja časopis The Economist, mladi Britanci tako kot Thatcherjeva sledijo idealom ekonomskega liberalizma.

Mladi so zagovorniki minimalne države in proti poseganju države v gospodarstvo. Prav tako so ostri zagovorniki zmanjševanja proračunskega primanjkljaja.

V Veliki Britaniji ni stranke, ki bi zagovarjala klasični liberalizem The Economist hkrati ugotavlja, da mladi v Veliki Britaniji nimajo stranke, ki bi zagovarjala klasični liberalizem. Stranke zagovarjajo ali socialni ali ekonomski liberalizem. Konservativci so tako zagovorniki ekonomskega liberalizma, ne pa tudi socialnega, saj so zaradi vzpona evroskeptične Britanske stranke neodvisnosti (UK Independence party – UKIP) vse manj naklonjeni istospolnim porokam, obenem pa želijo nabirati politične točke s protipriseljensko retoriko.

Londonski župan Boris Johnson edini v sozvočju z mladimi Nasprotno laburisti nimajo težav s socialnim liberalizmom, toda nasprotujejo rezom v socialne pomoči in se znova navdušujejo nad vmešavanjem države v gospodarstvo. Še kitajski voditelji večkrat citirajo Adama Smitha kot Ed Miliband, vodja laburistov, ugotavlja britanski časnik.

Edini politik, ki je v sozvočju z liberalno mladino, je Boris Johnson, hedonistični londonski župan. Če bi mladi volivci med 18 in 24 letom volili tako zvesto kot starejši nad 65 let, bi to pomenilo dva milijona volivcev več in politiki bi jim morali nameniti več pozornosti. Za večjo uveljavitev idej klasičnega liberalizma v politiki bi morali mladi pohiteti na volišča, svetuje The Economist.

Če je Thatcherjevi uspelo spremeniti miselnost, pa Reaganove ideje pri današnji ameriški mladini niso padle na tako plodna tla. Glede na raziskavo, ki so jo leta 2012 opravili med ameriškimi volivci, so mlajši volivci za razliko od starejših bolj naklonjeni posegom države v gospodarstvo.

Res je, da 51 odstotkov ameriških volivcev meni, da se država tako ali tako že preveč vmešava v gospodarstvo, vendar je 59 odstotkov volivcev, mlajših od 30 let, prepričanih, da bi morala vlada oziroma država storiti več za reševanje gospodarskih težav, piše ameriški časopis New York, ki se sklicuje na Pew Research Center.

Mladi Američani za močno vlado Mladi Američani tudi menijo, da sta socialno zavarovanje in Obamov Medicare pozitivna stvar. Bolj kot zmanjšanje proračunskega primanjkljaja se mladim volivcem zdi pomembno ustvarjanje novih delovnih mest, cenovno sprejemljiv dostop do zdravstvenega sistema in izobraževalni sistem na svetovni ravni, ugotavlja harvardski Inštitut za politiko (Institut of Politics).

"Mladi ameriški volivci zagovarjajo močno vlado, toda po drugi strani to kljub vsemu ni generacija socialistov, ampak so zelo podjetniško usmerjeni," New York Times navaja misli enega od mladih levo usmerjenih ameriških političnih aktivistov.