Švicarska centralna banka padla v zlato luknjo

Švicarska centralna banka ni podobna drugim centralnim bankam, saj je uvrščena na borzo. To pomeni, da mora svoje delničarje obveščati o pomembnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na njeno finančno zdravje. Prav zato so prišle na dan tudi težave zaradi padca vrednosti zlata, pojasnjuje spletna stran Quartz.

Švicarska centralna banka ima tisoč ton zlatih rezerv Centralna banka ene od najbogatejših držav na svetu je imela v finančnem letu 2013 zaradi padca vrednosti zlata za 7,3 milijarde evrov izgube. Tako ni imela dobička, ki bi ga lahko nakazala švicarski osrednji oblasti in kantonom. Za primerjavo: leta 2012 je imela švicarska centralna banka dobiček v višini več kot 4,9 milijarde evrov, zato je lahko osrednji oblasti in kantonom izplačala okoli 810 milijonov evrov.

Razloga za izgubo v letu 2013 ni težko najti. Banka ima namreč več kot tisoč ton zlatih rezerv, zaradi česar je zaradi padca vrednosti zlata zabeležila izgubo v višini okoli 12,1 milijarde evrov. Ta izguba je krepko presegla dobiček, ki ga je imela banka z deviznimi rezervami.

Vpliv padca vrednosti zlata na bilanco švicarske centralne banke bi bil lahko še veliko hujši, če ne bi zlato predstavljalo samo okoli osem odstotkov tujih rezerv. Delež zlata v rezervah je veliko večji v nekaterih drugih državah (ZDA, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska …).

So se centralne banke z nakupom zlata uštele ali zvito čakajo na dvig njegove vrednosti? Po izračunih ekonomskih analitikov so centralne banke zaradi padca vrednosti zlata izgubile več kot 290 milijard evrov. Kot poroča World Gold Council, so lani centralne banke v prvih devetih mesecih nakupile za dodatnih 200 milijard ton zlata. Razloga za ta nakup sta po mnenju analitikov dva: da so banke načrtno kupovale zlato, čeprav je njegova vrednost padala, ker pričakujejo, da se bo vrednost v prihodnosti zvišala, ali pa so preprosto uštele tako kot zasebni vlagatelji.