Sprehod skozi getoizirano Švedsko mesto Malmö #foto

Na hiter in odločen odziv policije je švedski notranji minister pozival s tvitom.

Mycket allvarlig attack mot polisen i Malmö. Den som vet något som kan leda till gärningsmannen ska kontakta polisen. Känner jag Malmöpolisen rätt så kommer man inte att backa undan för detta, utan sätta hårt mot hårt och öka trycket mot de kriminella. https://t.co/sSfL8ZMyKd

— Morgan Johansson (@johanssonmorgan) 29 December 2017

Jasno je bilo, da se bo zaradi bližine mesta in večnega poslušanja o propadu Malma ter migrantskih tolpah novoletni dopust skrajšal in da bo treba pogledati situacijo v mestu s 300 tisoč prebivalci.

Moj prihod na Švedsko je potekal brez večjih težav in precej udobno. Elektronski nakup povratne vozovnice in odhod s perona 6 na glavni železniški postaji v Köbenhavnu. Že takoj po odhodu so številna opozorila govorila o tem, da je pri prestopu na Švedsko treba zaradi mejne kontrole pokazati dokumente. Vmes vlak pobere veliko ljudi na letališču in čez 15 minut smo se že ustavili na postaji Hyllie v Malmu.  

Policija Kraljevine Švedske je vstopila v vlak, nam na hitro pogledala dokumente in se za dalj časa ustavila pri družini v sredini kompozicije. Tisti, ki smo izstopali na postaji Hyllie, smo bili postavljeni na ograjen peron in skozi majhno enosmerno odprtino so nas spustili v državo.

Za skupino, ki je za dalj časa okupirala mejno kontrolo, se je izkazalo, da je družina z Bližnjega vzhoda, ki nima dovoljenja za vstop v državo. Družina se je na peronu prepirala s policisti, ker so jih napotili nazaj na Dansko, čeprav so zakonito kupili vozovnice.

Mejna policija je bila v moji prisotnosti več kot zgledna in se je z menoj pogovarjala ter ukvarjala več, kot bi bilo treba (morda bi jih za napotke lahko povprašala slovenska policija). Vodja izmene je večkrat poudaril, da imajo že od leta 2015 mejne kontrole in da vsakodnevno prestrežejo vsaj eno družino ali posameznike, ki želijo brez dokumentov vstopiti na Švedsko.

Ti jih potem po kompleksnih postopkih vrnejo na Dansko, če izgovorijo magično besedo azil, pa jih peljejo naprej v centre za registracijo.

Podobno kot pri nas leta 2015 je pri njih velikokrat zelo težko najti dokumente izvorne države, saj jih, kot je rekel vodja izmene, uničijo ali pomečejo, baze prstnih odtisov in drugih podatkov pa niso vedno najbolj ažurni.

Iz perona stopite naravnost v zloglasno sosesko Hyllie, ki je na seznamu območij "no go". Teh je bilo po navedbah policije leta 2017 na Švedskem že 61. Območja "no go" so soseske na Švedskem, ki policistom povzročajo številne težave, predvsem zaradi izredno razvejenega kriminala, v katerih naj bi bivalo več kot pet tisoč kriminalcev in več kot 200 kriminalnih združb.

Policija se s porastom kriminala v zadnjih 50 letih težko sooča in je ponekod bolj, drugod manj uspešna, saj prerazporeditev policistov in namestitev kamer nista dovolj, da bi lahko sledili porastu.

Malmö je zelo prazno mesto, predvsem ko zapustite središče, vas obkrožajo veliki gradbeni projekti in blokovska naselja z močnim socialističnim arhitekturnim pridihom, kjer se vsakodnevno soočajo s kriminalnimi dejanji in pogostimi požigi avtomobilov.

200 metrov stran pa je popolnoma drugačna zgodba. Lepe, lično urejene ulice in premožnejši prebivalci, ki so (skoraj) vedno avtohtoni prebivalci.

Naselja so zelo blizu drugo zraven drugega, a ekonomska razlika je več kot očitna.

Hyllie je bil precej prazen, saj tudi nizka temperatura in veter nista bila najbolj prijazna do človeške interakcije, zato je treba za stik s prebivalstvom v nakupovalna središča. 

Ta bi lahko v Malmu razdelili na dve vrsti. Tista, ki so v revnejših soseskah, in tista, ki niso. Različna struktura prebivalstva je več kot očitna. Medtem ko v Hyllieju in moji naslednji postaji Rosengård Švedov skoraj ni na spregled, v soseski Oxie prevladuje bolj mešano prebivalstvo. V vseh soseskah pa je ena podobnost: skoraj vsi delavci in uslužbenci v nakupovalnih središčih ter na nižjih plačanih delovnih mestih so migranti.

Rosengård je še ena od sosesk, ki se sooča s kriminalom. Sprehod skozi sosesko in opazovanje prebivalcev pravzaprav potrdita opazovanja švedskih medijev in analitikov – to in druga naselja so se zelo getoizirala in večina migrantov se je naselila tukaj zaradi cenejših nastanitev in bližine kulture, ki jim je poznana.

V teh soseskah je hijab prevladujoče pokrivalo žensk in tudi ekonomski položaj je vidno slabši. Medtem ko v bogatih soseskah zasledimo avtomobile višjega razreda, v teh soseskah prevladujejo starejši avtomobili ali pa delovni avtomobili – dostavniki.

Bolj ko se premikamo proti središču oziroma premožnejšim soseskam, bolj je opazna ekonomska razlika med prebivalstvom.

Nižja ekonomska svoboda in ekonomski status tudi povečujeta kriminalna dejanja, zato lahko bolj govorimo o ekonomski neenakosti kot ustvarjalcu družbenega konflikta in premikanju v zavetje lastne kulture kot načinu obrambe pred realnostjo.

Religija in lastna kultura sta tisto, kar številni migranti poznajo in v čemer se počutijo varno, saj se njihove sanje o izobilju ter medu in mleku po prihodu v obljubljene dežele hitro razblinijo. Brezdelje in dolgotrajna integracija, ki je ovirana na številnih ravneh, pa razloga za pobeg v kriminal.

Številni sogovorniki so mi rekli, da Švedska novih migracij ne bo preživela, saj razlike in vse slabša integracija načenjajo socialno državo in njeno kohezivnost.