Petek, 2. 11. 2018, 13.43
5 let, 5 mesecev
Špansko tožilstvo za katalonske voditelje zahteva do 25 let zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,02
V Kataloniji je 1. oktobra 2017 kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije.
Špansko tožilstvo za 12 od 18 nekdanjih katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev, ki jim bodo sodili zaradi njihove vloge v poskusu razglasitve neodvisnosti Katalonije, zahteva zaporne kazni v višini od sedem do 25 let. V ločenem primeru za štiri nekdanje voditelje regionalne policije zahteva od štiri do 11 let zapora.
Najvišja kazen grozi nekdanjemu podpredsedniku katalonske vlade Oriolu Junquerasu, ki je obtožen upora in zlorabe javnih sredstev. Svoj predlog zaporne kazni je kasneje podalo še državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada. To je predlagalo samo obtožbo zaradi nepokorščine, in ne zaradi upora, ter kazen 12 let zapora.
Obtoženi poudarjajo, da gre za nepravičen sodni proces
"Pripravljeni smo na večletne zaporne kazni in nepravičen proces," je dejal Junqueras, ki je bil aretiran pred natanko letom dni. Za nekdanjo predsednico katalonskega parlamenta Carme Forcadell in dva nekdanja voditelja ključnih civilnodružbenih gibanj za neodvisnost špansko tožilstvo zahteva 17 let zapora.
Za Forcadellovo državno odvetništvo predlaga deset let, za civilnodružbena voditelja pa po osem let zapora. Za pet nekdanjih ministrov v katalonski vladi je tožilstvo predlagalo 16-letne, odvetništvo po 11-letne zaporne kazni, navaja španski časnik El Mundo.
Po navedbah tožilstva je "odcepitveni načrt (katalonskih voditeljev) predvideval uporabo vseh sredstev, potrebnih za dosego cilja, vključno z nasiljem za zagotovitev tega kriminalnega rezultata, čeprav so vedeli, da država tega ne bo sprejela".
Poleg tega so spodbudili "množične mobilizacije državljanov", ki so imele zastraševalni učinek. Uporabili pa so tudi regionalno policijo Mossos d'Esquadra s 17.000 možmi, ki so ravnali v skladu z njihovimi ukazi.
Za štiri visoke predstavnike Mossos d'Esquadra zahtevajo do 11 let zapora
V ločenem primeru so sicer štirje visoki predstavniki Mossos d'Esquadra, med njimi tudi nekdanji vodja Josep Lluis Trapero, prav tako obtoženi upora. Tožilstvo zanje zahteva od štiri do 11 let zapora. V španski zakonodaji je upor opredeljen kot "javno in nasilno upiranje" z namenom kršitve ustave ali razglasitve neodvisnosti dela ozemlja.
Šestim od 18 voditeljev bodo sodili zaradi nepokorščine in jim grozi zgolj globa.
Tožilstvo je višino zahtevane kazni objavilo, potem ko je špansko vrhovno sodišče pretekli teden sporočilo, da bo moralo 18 nekdanjih katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev sesti na zatožno klop. Sojenje bi se lahko začelo v začetku leta 2019.
Med njimi ni nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, saj španska sodišča ne sodijo v odsotnosti. Tudi nekdanji katalonski voditelj, ki je še vedno v prostovoljnem izgonu v Belgiji, je sicer obtožen upora.
Opozicija in vlada glede dolžine kazni nista enotni
V Kataloniji je 1. oktobra 2017 kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije.
Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Po prisegi nove katalonske vlade junija letos je Katalonija znova dobila avtonomijo.
Španska opozicija je v odzivu na kazni, ki jih je predlagalo državno odvetništvo, socialistično vlado Pedra Sancheza obtožila, da gre za politično odločitev. Njegova vlada je namreč v parlamentu odvisna od podpore katalonskih strank, ki zagovarjajo neodvisnost.
